Praznovanje 103. rojstnega dne je izjemen mejnik, ki ga doseže le redkokdo. Prav tak častitljiv jubilej je v februarju praznovala Matilda Horvat, ki jesen življenja preživlja v Domu sv. Agate v Lenartu. 

Bila je najmlajša in zelo delavna

Rodila se je 12. februarja davnega leta 1923 v Stari Gori (nekednji Sveti Duh) v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. V družini je bilo devet otrok, pet bratov in štiri sestre, sedem jih je preživelo (eden se je prehladil in umrl, drugi se je utopil). Matilda je bila najmlajša med dekleti, vendar ji zato življenje ni nič prizanašalo. Bila je zelo pridna, že kot otrok je veliko delala. To je najbrž imela po mami, za katero pravi, da bi morala biti svetnica, saj je bila izjemno pridna delavka. Poleg tega pa še dobra kuharica in gospodinja.

Spominja se, da je mama očetove bele srajce prala kar v mlaki v gozdu, saj ni mogla nositi toliko vode domov. Oče, ki je bil organist pri Mali Nedelji, igral pa je tudi na druge inštrumente, se je namreč rad oblačil v bele srajce z manšetnimi gumbi. Čeprav ni živel z njimi, je prihajal domov in preživljal družino. "Imeli smo majhno posestvo z nekaj živine. V primerjavi z drugimi smo še kar lepo živeli, lačni nismo bili nikoli. Pekli smo celo hostije za cerkev," pove Matilda. Osnovno šolo je obiskovala pri Svetem Duhu, v majhnem kraju s cerkvijo, šolo in gostilno. Spomni se, da je oče želel, da so punce doma, fantje pa gredo v šolo, zato tudi šolanja ni nadaljevala.

Pobeg iz nemškega delovnega taborišča

Ker v času vojne brat, ki je bil slovenski oficir, ni hotel v nemško vojsko, so Nemci zaprli njeno družino, in sicer v delovno taborišče Šterntal. "Izkoriščali so nas, saj smo morali hoditi delat na njive bližnjih kmetov," pravi Matilda, ki že takrat, če se ji je godila krivica, ni mogla biti tiho in je vse povedala na glas. Bila je tudi zelo pogumna. 

Zato je tudi prevzela 'komando' pri begu iz taborišča: "En dan smo šli na podeželje, kopali smo strelske jarke. Spomnim se, da smo na neki kmetiji odložili orodje in imeli kosilo, proti večeru pa sem se z dvema sojetnicama skrila v lopo za orodje. Ko je vojak odprl vrata, nas ni videl, saj je bila noter tema, skrite smo bile za sodom. Zavedale smo se, da nas bodo, če nas bodo dobili med begom, ustrelili. Ko so vojaki odšli nazaj v taborišče, še prej so pri štetju ugotovili, da nas precej manjka, smo šle na prosto, nismo pa imele nobenih dokumentov. Ponoči so namreč okrog hodili stražarji. Ko so nas ustavili, smo povedale, da smo obiskale mamo v bolnišnici. Nato smo se, bile v bližini Ptuja v smeri proti Prlekiji, ustavile pri kmetih in prosile za prenočišče. In tako smo počasi prišle domov."

Hčerka in sin stara že več kot 70 let 

Fantov pa se je, nam pove v smehu, vedno bala. Bila je poročena, mož ji je umrl leta 2009. Ima dva otroka; hčerka Jerica, ki živi na Švedskem, je stara že 77 let, sin Drago pa 75. Ima štiri vnuke in 13 pravnukov. Še ob svoji 100-letnici, ko je še živela v stanovanju v Mariboru, je sama skrbela zase, hodila v trgovino, kuhala in pekla štrudl. 

Počuti se kot 16-letnica 

Ob koncu jo vprašamo, kakšen je njen recept za dolgo življenje. "Veliko delati in zdravo živeti. Tudi jesti ni dobro preveč." Kljub častitljivim letom se ne počuti staro: "Počutim se, kot bi bila stara 16 let. Samo v ogledalo se ne smem pogledati. Boli me nič, res pa je, da slabše vidim in slišim."