Kot smo že poročali, Mestna občina Maribor v zadnjih letih pospešeno uresničuje ukrepe za celovit zeleni prehod na področju mobilnosti, s katerimi želi zmanjšati ogljični odtis, izboljšati pretočnost prometa in spodbuditi večjo uporabo javnega potniškega prometa.
Med ključnimi projekti, poleg elektrifikacije voznega parka, širitve mreže Mbajk in razvoja sistema integriranih vozovnic, izstopa tudi vzpostavitev prioritetnih avtobusnih pasov na najbolj prometno obremenjenih vpadnicah v mesto. Zanimalo nas je, kateri odseki bodo prvi deležni takšnih 'rumenih' pasov, kako bo to vplivalo na prometni režim in v kateri fazi je priprava načrtov.
Rumeni pasovi bi vplivali tudi na ostali motoriziran promet
Na MOM so pojasnili, da načrtovanje prioritetnih avtobusnih pasov v Mariboru predstavlja poseben izziv, saj z uvedbo le teh bistveno vplivajo tudi na ostali motoriziran promet.
"Problematiko naslavljamo v okviru izdelave občinske celostne prometne strategije, kjer bomo določili katere vpadnice so primerne za vpeljavo rumenih pasov oziroma križišč s prioriteto za javni potniški promet. V Občinski celostni prometni strategiji bo določena tudi časovnica izvedbe," so razložili.
Ob najbolj obremenjenih vpadnicah se urejajo tudi parkirišča v okviru sistema P&R
Ob tem so dodali, da se ob najbolj obremenjenih vpadnicah na vstopih v mesto sukcesivno urejajo tudi parkirišča v okviru sistema P&R. Ta parkrišča, v kombinaciji s prej omenjenimi rumenimi pasovi, naj bi omogočila hitrejše in zanesljivejše delovanje javnega potniškega prometa, kar bi vplivalo na njegovo učinkovitost, predvsem v času prometnih konic.
"V kolikor ni z odlokom določeno drugače, se parkirna mesta praviloma urejajo na pripadajoči gradbeni parceli. Za mesto se določijo parkirna mesta diferencirano po posameznih območjih, na območjih koncentracije javnih funkcij se uredijo javna parkirna mesta na odprtih javnih parkiriščih, v javnih garažah, ali kot del javne ceste. V ožjem mestnem središču se skupno število odprtih javnih parkirnih mest praviloma ne povečuje," so zaključili.
Kaj se lahko Maribor nauči iz ljubljanskega primera rumenih pasov?
Ljubljana je rumene pasove, namenjene avtobusom, taksijem in vozilom s posebno dovolilnico, začela uvajati leta 2013, trenutno pa, po poročanju Dnevnika, obsegajo približno šest kilometrov. Nahajajo se na Celovški, Gosposvetski, Barjanski, Dalmatinovi, Dunajski in Slovenski cesti. Čeprav je bila uvedba takrat predstavljena kot velik korak k bolj učinkovitemu javnemu prometu, se je v praksi hitro pokazalo, da brez vzporednih ukrepov, kot so denimo prej omenjena P+R parkirišča, pogostejše linije in prilagoditev križišč, ukrep ne zadošča.
Še danes se Celovška cesta zjutraj pogosto ustavi prav na odseku, kjer se začne rumeni pas, saj je preostanek prometa stisnjen na preozek vozni pas.