Letno v Sloveniji za posledicami samomora umre okoli 450 oseb. Samomorilne misli pri najstnikih so najpogostejše med 14. in 19. letom.

V Podravju še vedno beležimo visoko stopnjo samomorov, količnik se giblje nekje med 25 in 30 na 100.000 prebivalcev. Številka samomorov v Sloveniji je sicer približno 20 na 100.000 prebivalcev. Letno v Sloveniji za posledicami samomora umre okoli 450 oseb. Običajno samomor naredi približno štirikrat več moških kot žensk, kar velja za vsa starostna obdobja.

S samomorom so še vedno povezana negativna stališča ter mnogi miti, ki lahko preprečujejo pravočasno iskanje pomoči v duševni stiski. Govorili smo z Majo Jurjevčič, psihologinjo s Centra za raziskovanje samomora z Inštituta Andrej Marušič – Univerza na Primorskem (SCSR UP IAM). S povečevanjem ozaveščenosti in poudarjanju pomena preprečevanja samomorilnega vedenja stanje pomembno izboljšuje, saj ljudje več govorijo o svojih težavah in so pripravljeni prej poiskati strokovno pomoč. »Hkrati imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju stigme in preprečevanju samomorilnega vedenja in samomora tudi družbena omrežja in drugi mediji.«.

FOTO: NJIZ

Tudi mladi se odločijo končati življenje

»Otroci in mladostniki so še posebej ranljiva skupina in žal je vsako leto tudi nekaj mladih, ki si vzamejo življenje, pri čemer je poskusov samomora in samomorilnega vedenja še več. Na letni ravni samomor naredi približno 20 otrok in mladostnikov, tako kot med odraslimi pa tudi za obdobje mladostništva velja, da samomor naredi okoli štirikrat več fantov kot deklet,« nam je dejala Maja Jurjevčič. Redko pa se samomorilne misli in vedenje pojavijo pred 12. letom, najpogostejše so med 14. in 19. letom.

Po številu samomorov precej nad povprečjem

 Količnik samomora je, kot nam pojasni Jurjevčičeva, od leta 2000 začel upadati, najnižji v zadnjih desetletjih je bil leta 2016: »Med moškimi sicer število samomorov žal upada počasneje kot med ženskami. V Evropi smo po številu samomorov še vedno precej nad povprečjem, v svetu pa med prvimi desetimi državami.«

»Običajno ne obstaja en sam razlog, ki nekoga privede do tega, da naredi samomor. Samomor je le končni del procesa in prepletanja številnih kompleksnih dejavnikov«

Večje tveganje za samomor predstavlja prisotnost duševnih težav, osebnostne značilnosti posameznika, socialno-ekonomski status, načini, kako posameznik rešuje svoje težave, zloraba drog in alkohola, dejavniki v družini kot so nasilje, ločitev, zlorabe ter dejavniki iz okolja, kot na primer informiranost o duševnem zdravju, dostopnost strokovne pomoči, vpliv interneta in medijev, pri mlajših pa tudi šola in vrstniki.

Dolžni smo pomagati osebi v stiski

Samomor je v veliki meri možno preprečiti, k temu pa lahko prispevamo tako posamezniki kot družba kot celota. Vsi lahko in smo dolžni pomagati osebi v stiski in nemalokrat bomo z iskrenim zanimanjem nekoga lahko opogumili, da o svoji stiski spregovori in poišče pomoč. Ravno iskreno vprašanje ali nekdo razmišlja o samomoru, je največkrat lahko tisto, ki prepreči samomor.

Težko si je priznati in zaupati drugim, vendar pogovor rešuje

Ne zatiskajte si oči

Če pri nekomu opazite stisko, opozorilne znake ali neobičajne dolgotrajne spremembe v razpoloženju, naj vas ne bo strah vprašati po počutju in tudi samomorilnih mislih in namenu. »Sprašujmo neposredno in se izogibajmo zanikanju ali zmanjševanju posameznikove stiske, ponujanju nasvetov in rešitev, pokroviteljstvu in izražanju ekstremnih čustev (šok, jeza, strah ipd.).« Osebo, ki je v stiski, usmerimo tudi po strokovno pomoč, tako da mu ponudimo kontaktne podatke, v primeru hude stiske pa jo lahko tudi sami pospremimo do strokovnjaka.

FOTO: zivziv.si

Jurjevčičeva vsem, ki čutijo hudo stisko ali razmišljajo o samomoru, svetuje, da čim prej poišče strokovno pomoč. Lahko se obrnete na osebnega zdravnika, dežurne ali urgentne psihiatrične ambulante, na nujno pomoč (112) ali organizacije, ki nudijo pomoč v duševni stiski:

  • Klic v duševni stiski (01 520 99 00, vsak dan med 19. In 7. uro zjutraj),
  • TOM – telefon za otroke in mladostnike (116 111, vsak dan med 12. in 20. uro),
  • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123, 24h/dan),
  • psihološke posvetovalnice Posvet

Informacije in napotke, kako ravnati v primeru stiske lahko najdete na strani TUKAJ ali na spletnem forumu #tosemjaz.