Številne procese so uspeli ponovno vzpostaviti, znova delujejo tudi elektronska pošta in spletne strani. Preiskava vdora še poteka, še vedno pa po navedbah rektorata ne kaže, da bi bili kakšni podatki odtujeni.
Kaj so do sedaj uspeli vzpostaviti?
"Dosedanji podatki, zbrani iz različnih virov, nakazujejo, da do iznosa osebnih podatkov ni prišlo. Univerza v Mariboru doslej tudi ni prejela kakšne koli informacije ali grožnje, ki bi kazala na to, da so bili podatki odtujeni," so danes za STA povedali na rektoratu univerze. Ponovno so poudarili, da je pedagoški proces ves čas nemoteno potekal in da lahko posredujejo javnosti le tiste podatke, ki ne ogrožajo kriminalistične preiskave in vseh pregledov, ki potekajo v zvezi z napadom.
Po napadu 23. oktobra so doslej uspeli ponovno vzpostaviti delovanje elektronske pošte in MS-Teams storitev za študente in za zaposlene, spletne strani večine članic univerze ter druge storitve M365 za zaposlene, študente in zunanje sodelavce.
"Delujoč je kadrovski sistem in sistem za obračun plač ter drugih dohodkov, tako lahko delovni proces v kadrovskih službah in kadrovski postopki potekajo nemoteno. Deluje spletna učilnica Moodle. Začel je delovati tudi finančno-računovodski sistem, čeprav želimo ob tem poudariti, da je plačilni promet na univerzi ves čas potekal nemoteno za vse zunanje poslovne partnerje," so še povedali.
Rektor je poslal pojasnila
Rektor Zdravko Kačič, ki drugih izjav za medije ne daje, je konec prejšnjega tedna prvič poslal zaposlenim na univerzi pojasnila v zvezi z napadom. Ob tem je po poročanju časnika Večer zanikal navedbe, da naj bi univerza od hekerjev prejela zahtevo za odškodnino v višini dveh milijonov evrov. "Na Univerzi v Mariboru ne vemo, kdo je bil napadalec, z njim nismo vzpostavili nobenega stika, posledično tudi ni prišlo do izsiljevanja, prav tako pa na Univerzi v Mariboru nismo izvedli kakršnegakoli plačila," je zapisal.
"Natančnega vektorja napada kljub podrobni forenzični analizi neodvisnih forenzičnih strokovnjakov v tem trenutku še ni mogoče določiti, pri čemer pa je znan najverjetnejši prvonapadeni strežnik, na katerem je napadalec pustil tudi sporočilo o komunikacijskem kanalu, po katerem ga lahko kontaktiramo. Kanal ni bil uporabljen, Univerza v Mariboru napadalca po tem kanalu, ki je zahteval namestitev posebne programske opreme, ni kontaktirala. Pri tem je pomembno poudariti, da vzrok napada ni bila menjava požarnega zidu in da smo imeli na Univerzi v Mariboru ustrezno in po pravilih urejena sistem varovanja naše informacijsko-komunikacijske infrastrukture in sistem varovanih kopij podatkov," je v pismu zaposlenim po navedbah Večera še zapisal rektor.
STA
