Danes praznuje Medicinska fakulteta Maribor 15 let s svečano akademijo. Ob tej priložnosti se bo praznovanju 15 let fakultete pridružil še minister Šabeder

Zbrane bodo nagovorili dekan Medicinske fakultete UM prof. dr. Ivan Krajnc, rektor Univerze prof. dr. Zdravko Kačič, predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan in minister za zdravje RS Aleš Šabeder. Na slavnostni akademiji bodo ob tem podelili še vrsto priznanj in pohval za delo v minulem letu.

Obstoj Medicinske fakultete v Mariboru

Že 15 let izobražuje Mariborska Medicinska fakulteta nove rodove zdravnikov. Fakulteta je bila ustanovljena z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije oktobra 2003. Senat Medicinske fakultete UM se je na svoji konstitutivni seji sestal 3. novembra 2003 in za dekana Medicinske fakultete UM za dobo enega leto izvolil prof. dr. Ivana Krajnca. Istega leta decembra je Svet za visoko šolstvo RS potrdil univerzitetni študijski program Splošna medicina in z razpisom objavil tudi 80 vpisnih mest za prve študente. Tako je bila  skladno s Statutom UM 22. novembra 2004 sklicana konstitutivna seja akademskega zbora ki ji je sledil Senat MF, na katerem je bil za dekana za mandatno dobo štirih let ponovno izvoljen prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., ki položaj zaseda še danes.

Že v sedemdesetih se je pokazala težnja po medicinski fakulteti

Pobude o ustanovitvi druge medicinske fakultete s sedežem v Mariboru segajo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Splošna bolnišnica Maribor sta sporazum o sodelovanju podpisali leta 1977, v študijskem letu 1980/1981 pa so prvi študenti ljubljanske fakultete začeli klinične vaje opravljati tudi v Mariboru. Mariborska bolnišnica postane učna bolnišnica ljubljanske fakultete šele leta 1990, od takrat pa je vaje iz kliničnih predmetov v SBM opravljalo več kot 1000 študentov Medicinske fakultete UL.

Premalo zdravnikov

V Sloveniji imamo po podatkih OECD 2,6 zdravnika na 1000 prebivalcev. Manj jih imajo Poljska, Albanija, Črna gora ali Romunija. Razlogi za to stanje so večplastni in so se nabirali skozi leta. Strokovnjaki opozarjajo, da k temu prispevajo omejitve študija na obeh medicinskih fakultetah, podaljšanje dobe študija in odhodi zdravnikov na druga delovna mesta v javni upravi, menedžmentu in farmaciji. Veliko težavo predstavlja tudi beg možganov, mladi zdravniki pogosto iščejo priložnost v tujini, doma pa se soočamo z upokojevanjem zdravnikov.