14. avgusta letos, točno eno leto in en dan po preboju novega železniškega predora Pekel, so ob 18.05 odprli nov 3,7 kilometra dolg odsek železniške proge med Počehovo in Pesnico, kamor je promet preusmerjen po uspešno zaključeni gradnji novega odseka. Prvi vlak je po novem odseku iz smeri Maribora proti Šentilju je zapeljal ob 18.41. Spomnimo, da so z izvedbo projekta začeli septembra 2020, obsegal pa je gradnjo dveh večjih objektov, gradnjo novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in gradnjo novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za bodočo dvotirnost. Nov predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.

FOTO: Benjamin Berlič

V Pesnici projekt še vedno podpirajo

Že leta 2021 smo slišali pobudo tedanjega poslanca Marijana Pojbiča, da bi stari viadukt Pesnica in predor v Košakih po izgradnji nove proge uporabili za kolesarsko pot. Z njeno ureditvijo bi dobili najlažjo in varno pot pot za kolesarje iz smeri Pesnice, Šentilja, celo Avstrije. Kolesarka bi bila tudi najkrajša pot med Pesnico in Šentiljsko cesto v Mariboru, s katero bi se kolesarji izognili košaškemu klancu. Idejo sta takrat podprla tudi župana občin Pesnica in Šentilj mag. Gregor Žmak in mag. Štefan Žvab. Pesniški župan nam je povedal, da projekt še vedno podpira, saj vidi v njem veliko priložnosti za trajnostno mobilnost. Sicer pa je pesniška občina v okviru projekta Kolesarke povezave na območju Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice pridobila 17 kilometrov kolesark, prav tako pa tudi kolesarsko povezavo od Dolnje Počehove do Zgornje Kungote. S Šentiljem sodeluje tudi v projektu EuroVelo, ki predvideva kolesarsko povezavo od Šentilja, čez Pesnico do Maribora, Poljčan in še naprej.

Ob tem si v Pesnici še vedno prizadevajo, da bi v preteklosti zasuti pesniški viadukt z oboki znova razgrnili in ga vrnili v prvotno stanje. Nekoč slovit in mogočen pesniški viadukt je danes praktično neviden. Potem ko so ga leta 1861 zasuli s prstjo zaradi razpadanja, so nanj že skoraj pozabili. Ta viadukt je bil zgrajen leta 1846, meril je 649 metrov, višino 21 metrov, imel pa je 64 obokov. Nadomestili so ga z nasipom. Opekarna Košaki naj bi bila zgrajena prav zaradi tega viadukta, v katerem so prvi izdelki košaške opekarne, ki so kasneje razpokali. Žmak predlaga, da odkopljejo vsaj krajši del tega viadukta in ga morda z evropskimi sredstvi delno obnovijo. “Menim, da takšnega bisera ne bi smeli zanemariti.”

Sektor za železnice je opuščeno progo predal cestnemu sektorju

Mag. Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo, ki je projektu ureditve kolesarske poti po opuščeni železniški progi naklonjen že od vsega začetka, pravi, da so v sektorju za železnice sektor za ceste, ki je na direkciji zadolžen za gradnjo kolesarskih poti, obvestili, da so z delom zaključili. “Sprostili smo železniško traso in jo predali cestarjem. Na začetku in koncu smo preusmerili tire, tako da proga in tunel sedaj samevata.”

Na direkcij so nam sicer na naše vprašanje odgovorili, da se strinjajo s predlogom o uporabi opuščenega železniškega viadukta in predora Pekel med Pesnico in Mariborom za novo kolesarsko površino in dodali: “Omenjeni viadukt je še vedno del železniške infrastrukture, ki je v upravljanju Slovenskih železnic.” Jurkovič je na to odgovoril, da kakor hitro bodo tam uredili kolesarko, bodo upravljanje z viaduktom prenesli na njih. Sicer pa meni, da je potrebno takšne linijske objekte ohraniti za linijsko infrastrukturo. Dodaja, da so opuščene železniške trase odlična območja za ureditev kolesarskih poti: “Takšen primer je kolesarska pot čez Kranjsko Goro, kjer je bilo nekoč železniška proga, prav tako čez Otiški Vrh. Da ne omenjamo kolesarske poti Parenzana, nekdanje ozkotirne železniške proge med Trstom in Porečem, ki danes služi kot priljubljena kolesarska in pohodniška pot. Pri železniških tirih imamo minimalne naklone, maksimalno do 2,5 odstotka, in to je tudi odlično za kolesarje.” Po Jurkovičevih besedah bi bilo potrebno za projekt čimprej pripraviti vso potrebno projektno dokumentacijo. Ko bomo to storili, bo tudi iskanje finančnih virov lažje.

Na Direkciji za infrastrukturo še dodajajo, da so na območju občin Šentilj in Pesnica predvidene državne kolesarske povezave v sklopu koridorja D1. “Trenutno je v teku izdelava projektne dokumentacije na nivoju IZP, ki predvideva tudi kasnejšo morebitno navezavo na opuščeno traso železniške proge.”