Sveženj kmetijske zakonodaje, ki je trenutno v javni obravnavi, razburja marsikaterega kmeta. Med predlogi zakona o kmetijskih zemljiščih je tudi umeščanje agrofotovoltaike na kmetijska zemljišča.
"Predlog zakona sledi investicijskim interesom"
Na nedavni seji članov sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo slišali, da bi lahko glede na obravnavano zakonodajo na 130.000 hektarjev kmetijskih zemljišč umestili sončne panele, kar predstavlja več kot 20 odstotkov vseh uporabnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji. "Predlog zakona tako ne sledi pomoči kmetom, ampak investicijskim interesom nekaterih. Ker so zadevni členi v nasprotju z varovanjem kmetijskih zemljišč, zbornica predlaga njihov umik ter jasno zapisan zakon, da agrootovoltaika na kmetijskih zemljiščih ni dopustna," je bo tem poudaril Jože Podgoršek, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice.
[[image_1_article_75364]]
Ropič predstavlja že tretjo generacijo na kmetiji
Za komentar glede umeščanja agrofotovoltaike na kmetijska zemljišča smo se odpravili v občino Pesnica, natančneje v KS Pernica do Andreja Ropiča, kmetovalca in podžupana. Kmetuje na srednje veliki kmetiji z idiličnim pogledom na Perniško jezero in obdeluje približno 30 hektarjev njiv, nekaj travnikov in gozdov. V njegovem hlevu in v sonaravni reji so prašiči, v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji se ukvarja s predelavo mesa in ponuja vrhunske mesnine.
[[image_2_article_75364]]
Vodilo Kmetije Ropič je 'od njive do krožnika'. Gre za družinsko kmetijo, ki jo je prevzel od svojih staršev. Pred tem jo je vodil njegov dedek, kar pomeni, da predstavlja že tretjo generacijo na kmetiji. Pove, da se trudijo nadaljevati tradicijo, kmetijo razvijati in modernizirati.
Agrofotovoltaične elektrarne lahko privedejo do zlorab in degradacije podeželja
Ko pridemo do agrofotovoltaike, Andrej Ropič najprej omeni strokovno ekskurzijo na Madžarskem, kjer je videl območje, na katerem so bili nekoč obsežni sadovnjaki, ki pa so jih pokrčili in nadomestili s agrofotovoltaiko. Šlo je za površine okoli 30 hektarjev. "Bilo je šokantno videti, kako je pokrajina izgubila svojo vrednost. To je degradacija okolja. Predloga, da bi v Sloveniji 20 odstotkov kmetijskih zemljišč uporabili za agrofotovoltaične sisteme, ne podpiram. Sicer je v predlogu, da naj bi šlo za zemljišča s slabšo bonitetno oceno. Slovenija je lepa, zelena dežela, in menim, da bi morala taka tudi ostati."
[[image_5_article_75364]]
[[image_6_article_75364]]
Poudari, da ne nasprotuje obnovljivim virom energije, vendar bi agrofotovoltaične elektrarne lahko privedle do zlorab in degradacije podeželja. Po njegovem mnenju pogosto prihaja do zlorab - nekateri poceni kupujejo zemljišča in nanje postavljajo te elektrarne, kar je za pokrajino škodljivo.
"Zamislite si, da bi v Mariboru posekali vinograde na Kalvariji in tam postavili agrofotovoltaiko. Mislim, da bi bil to nesprejemljiv poseg v pokrajino."
"Mislim, da bi morali bolj vlagati v hidroelektrarne"
Glede na to, da je že na tisoče kvadratnih metrov streh pokritih s fotovoltaiko in da imamo še veliko neizkoriščenih strešnih površin, bi morali najprej izkoristiti te možnosti, če je res tako velika potreba po energiji, nadaljuje sogovornik. "Če pomislimo, pred 10 ali 15 leti smo imeli bistveno večjo porabo energije pri gospodinjstvih, a ni bilo takšnih težav. Takrat nismo imeli varčnih naprav, pa je bilo elektrike dovolj in po razumnih cenah. Danes pa je vse drugače in enostavno si ne znam razložiti, kam nas vodi ta zelena politika. Mislim, da bi morali bolj vlagati v hidroelektrarne, ki so res zelena energija in bi lahko še marsikatero zgradili. Imamo še neizkoriščene reke, kot je Mura, a se tu hitro pojavijo naravovarstvene omejitve. Po eni strani bi dovoljevali agrofotovoltaiko, po drugi strani pa zavračamo izkoriščanje naravnih virov zaradi kakšne ptice ali drugega dejavnika. Seveda je treba naravo varovati, a vse bi moralo imeti meje in slediti zdravi pameti."
Zmanjševanja kmetijskih zemljišč si ne moremo privoščiti
Ropič nadaljuje da bi z agrofotovoltaiko prišlo tudi do zmanjšanja razpoložljivih kmetijskih zemljišč, ki jih nujno potrebujemo za pridelavo hrane. "Ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti. Ko je bila pandemija in so se trgovine in uvozi začeli zapirati, smo že videli povečano povpraševanje po hrani in pomanjkanje nekaterih izdelkov. Tega se premalo zavedamo. Dokler so trgi odprti, je vse v redu, a če se zaprejo, Slovenija niti 10 odstotkov hrane ne prideluje sama. Glede samooskrbe se je naredilo zelo malo in tudi danes se na tem področju premalo dela. Seveda bodo nekateri videli priložnost in bodo kmetijska zemljišča namenili za agrofotovoltaiko. Na koncu bodo kmetije ostale brez dostopa do kvalitetnih zemljišč, saj si jih ne bodo mogle privoščiti. Majhne kmetije že zdaj težko kupijo nova zemljišča za širitev. Vemo, kdo danes kupuje kmetijska zemljišča – odvetniki, zdravniki in drugi premožni posamezniki. Ti jih ne kupujejo zato, da bi kmetovali, ampak kot naložbo."
[[image_3_article_75364]]
Ropič ni naklonjen hitremu spreminjanju kmetijske zakonodaje, ki prinaša ogromno novosti na več področjih. Prepričan je, da so tako hitre spremembe škodljive. "Kljub daljšim razpravam ni mogoče dovolj temeljito predelati vseh dokumentov, da bi kmetje in druge organizacije lahko podali prave pripombe. Tu gre za preveč novih zakonov in podzakonskih aktov, ki jih je nemogoče v kratkem času obravnavati."
Otroci odraščajo s predstavo, da je kmetovanje manjvredno delo
Kdo je torej na potezi, da se bo kmeta znova začelo ceniti? "Vsi. Predvsem bi morali biti bolj osveščeni kot družba. Prevečkrat pozabljamo na kmeta. Včasih je bil izraz "kmet" celo žaljivka, kar je nesprejemljivo. Že v šolah bi morali otroke učiti spoštovanja do kmetijstva in narave. Spremembe ne pridejo čez noč, a če začnemo zdaj, bo čez generacijo drugače. Poleg tega bi moral vsak kmet od svojega dela normalno živeti. To je bistvo. Nihče od kmetovanja ne bo obogatel, ampak če se lahko živi dostojno in se kaj vloži nazaj v razvoj, je to že veliko. Danes ni prostora za luksuz, ampak za preživetje in modernizacijo kmetijstva. Najprej mora družba spremeniti odnos, nato pa morajo tudi tržni pogoji postati pravičnejši za kmete."
Na vprašanje, zakaj se mladi ne odločajo za kmetovanje, Ropič odgovori, da je vse odvisno od vzgoje. "Na lastni koži sem izkusil, kako se beseda "kmet" v šolah pogosto uporablja v slabšalnem pomenu. Otroci odraščajo s predstavo, da je kmetovanje manjvredno delo. Ko vidijo starše, ki se trudijo preživeti, marsikdo raje izbere varnejšo zaposlitev. Na kmetiji si vezan na delo in vreme, ni dopusta, ni prostih dni."
Po mnenju sogovornika bi morali imeti starši in družba večjo vlogo pri spodbujanju mladih kmetov. "Premalo se poudarja pomen kmetijstva. Ljudje jemljejo hrano kot samoumevno, ne zavedajo pa se, koliko truda je vloženega vanjo. V tujini, na primer v Avstriji, kmeta spoštujejo, pri nas pa je ravno obratno. Socialistična preteklost je kmetu odvzela veljavo. Danes pa mora biti kmet vsestranski – veterinar, strojnik, ekonomist, računovodja, pravnik. Brez teh znanj je težko preživeti."
Veliko mladih kmetov se tako zadolži in nato desetletja odplačuje posojila
Leta 2008 je bil Andrej Ropič mladi prevzemnik kmetije in na lastni koži izkusil, kaj to pomeni. Pove nam, da je potrebno izdelati podroben načrt in ga v naslednjih petih letih dosledno upoštevati. "Na podlagi zahtevnosti programa se dodelijo sredstva, pri čemer veljajo določene omejitve glede hektarjev in drugih kriterijev. Denar, ki ga prejmeš, moraš praviloma vložiti nazaj v kmetijo. Program je koristen, a pokrije le del stroškov. Ko si mlad, imaš željo po večjih investicijah, da bi kmetijo razvijal in omogočil družini normalno življenje. Po petih letih, ko izpolniš zahteve programa in porabiš sredstva, pa si pogosto tudi zadolžen. Veliko mladih kmetov se tako zadolži in nato desetletja odplačuje posojila. Trgi se stalno spreminjajo, prihodki niso stabilni, kar lahko povzroča težave pri odplačevanju kreditov. Zato se marsikatera kmetija znajde v težavah ali celo propade."
[[image_4_article_75364]]
