Leta 1983 je Tone Partljič napisal komedijo Moj ata, socialistični kulak. Nekaj let kasneje, leta 1987, pa je nastal 100-minutni slovenski celovečerni film, ki ga je režiral Matjaž Klopčič, scenarij zanj pa je po svoji istoimenski komediji prispeval pisatelj in dramatik Tone Partljič.

Gre za vsem dobro znano zgodbo o usodi preprostega človeka, železničarja Jožeta Maleka, ki se je po koncu vojne vrnil iz ruskega ujetništva. Vse življenje si je želel imeti lastno zemljo, in ko končno postane 'socialistični kulak', je več kot srečen. A sreča ne traja dolgo, saj ga osumijo kolaboracije s sovjetskim informbirojem. Preglavice mu povzroča tudi sin Tinček, ki piše rimane pesmice o aktualnem političnem dogajanju. Zemljo mu že kmalu spet vzamejo, ustanovijo namreč kmetijsko zadrugo, nakar se ata, ki ga je upodobil Polde Bibič, in njegova žena Mimika (Milena Zupančič) vdata v usodo.

Partljič: Komedijo sem napisal v enem kosu 

Marsikdo pa ne ve, da so legendarni film snemali v Jarenini in njegovi okolici v današnji občini Pesnica. Ozadje s snemanja je v tamkajšnji gostilni Pri cesarski lipi, kjer je najemnica Helena Ribič Klemen uredila celo tako imenovano Malekovo sobo z avtentičnimi fotografijami iz snemanja, gostom v pogovoru s Sandro Kurnik Zupanič, predsednico KS Jarenina, predstavil prav Tone Partljič, sicer tudi častni občan Občine Pesnica. 

[[image_2_article_72740]]

Partljič je povedal, da je komedijo Moj ata, socialistični kulak napisal v enem kosu, od treh popoldne do enih zjutraj: "To pa zaradi tega, ker sem bil takrat v službi v gledališču v Ljubljani in sem se veliko vozil, vmes pa sem govoril tekst, ki sem ga potem znal že na pamet. Rabil sem samo, tako kot mačka, da povrže, mir, da sem to napisal." Njegovo komedijo so nato igrali v 20 gledališčih po vsej Jugoslaviji, prevedli so jo celo v albanščino.

Sprva se ni strinjal, da bi Maleka igral Polde Bibič 

Kmalu zatem se je pri Partljiču oglasil režiser Matjaž Klopčič in mu dejal, da želi po komediji posneti film, v njem pa da bo igral Polde Bibič. "V igri sem z Malekom želel predstaviti malega slovenjegoriškega človeka, ki bi se rad znašel v politični zmešnjavi, da ga ne bi nekateri j*****, ker je bil v nemški vojski, drugi pa, ker je bil v ruski. Tak je bil bil približno tudi moj ata. Pa so rekli, da bi ga rad igral Bibič, ki je imel takrat 120 kilogramov in bi moral priti iz ruskega ujetništva. Sem najprej rekel, da ne pride v poštev, za to vlogo sem imel v mislih Petra Ternovška. Nakar mi je Matjaž dejal, da ne razumem, da je v filmu vse drugače. In res, če se spomnim prizora, ko Malek pride med vrata, pozdravi in vpraša, če so tu Malekovi, se zdi naenkrat tako mali. To pa prinesejo igralci."

[[image_1_article_72740]]

Partljič je nato vendarle napisal scenarij za film, ki pa ga režiser ni čisto v celoti upošteval. Kot primer omeni spolni odnos, ki se je zgodil na mizi: "Pa sem mu rekel, da to v Slovenskih goricah ne more biti tako. Tukaj se za mizo je in moli. Pa je rekel, da ne bo, potem pa sem v filmu videl, da je bilo."

Tinčka je igral Partljičev nečak 

Zanimiv je tudi podatek, da je 10-letnega Tinčka, ki v igri sprašuje stvari, ki jih odrasli ne upajo, igral Partljičev nečak Matjaž. Ta do takrat ni nastopal v filmu, le na odru v srednji šoli. Pred tem je režiser za to vlogo preizkusil 12 fantov iz ljubljanske Drame, ki pa so seveda imeli ljubljanski naglas. Zato je Partljič predlagal svojega nečaka: "Peljal sem ga na avdicijo v Ljubljano in se umaknil, da fanta ne bi bilo strah. Nakar me je Klopčič takoj poklical in mi dejal, da ga vzame."

Partljič v nadaljevanju omeni še prizor iz filma, ki prikazuje pogreb domačina, ki se je po vrnitvi iz taborišča tako najedel fižolove solate in kuhanih jajc, da mu je počil želodec in je umrl. Zato je Tinček tudi v skrbeh, da se njegovemu očetu ne bi zgodilo isto. "V filmu na njegovem pogrebu mati drži malega otroka. Pred tem sta me poklicala brat in svakinja in me prosila, če je kakšna možnost, da se filmu poleg sina pokaže tudi njuna mala hčerka, ki vsak dan joče. In tako je dobila to majhno vlogo."

Ko je Jarenina postala Hollywood

Pod vaško lipo v centru Jarenine so bili posneti množični prizori bakljade na predvečer, ko se je delila agrarna. Na objektu stare krajevne skupnosti je bil vhod v pisarne krajevnega ljudskega odbora, prizori iz te pisarne, kjer se Malek zagovarja zaradi Tinčkovih spisov, so bili posneti v stari šoli, kje je danes muzej Alfija Nipiča. Več prizorov je nastalo tudi na Jareninskem dvoru, kjer je danes posestvo Dveri-Pax. 

Tone Partljič nadaljuje, da ni bilo samoumevno, da bi film snemali v Slovenskih goricah. Našli so že lokacijo v okolici Ljubljane, v Horjulu, kar je seveda zaradi bližine ustrezalo filmski ekipi

"Snemanje v Jarenini pa je pomenilo selitev celotne tehnike, izplačilo dnevnic, namestitev v hotelih ... Vse to je podražilo snemanje. Tedanji direktor Štih mi je dejal, da ga bodo zaprli, ker bo za snemanje v Slovenskih goricah porabil pol proračuna. Dejal sem mu, da je s Kekcem Gorenjska ves čas na filmu, Primorska s filmom Na svoji zemlji, Slovenske gorice pa še nikoli niso bile. In tako smo šli sem. Moram pa reči, da nisem imel najprej v mislih Jarenine, no, za prizor pri cerkvi sem že vedel, da ga bomo snemali tukaj, sicer pa sem bolj razmišljal o Pesnici. Ogledali pa smo si še Marijo Snežno, Sveto Ano ... Na koncu smo pri obisku pri mojem svaku in svakinji na tukajšnjem bližnjem hribu ugotovili, da bi lahko bila pod tistim bregom prava lokacija za prizor "dreka" v obliki zvezde. Moram pa reči, da so bili krajani snemanju zelo naklonjeni. Spomnim se recimo župnika, ki je dal ekipi ključe od kleti. Seveda pa ni vedel, da je ključ prepustil igralcem," pravi v smehu Partljič. 

[[image_4_article_72740]]

Kravi obuli škornje 

Ob koncu Partljič omeni še prizor kolin na črno, ki se je dogajal tudi v njegovi družini: "Ternovšek je igral mesarja, ki je na črno klal. Tudi pri nas je klal en krajan iz Gačnika, ki je poleg tega še švercal krave. Ko je bil sneg, je kravi, podobno kot v filmu, obul škornje. Ko so potem policaji gledali sledi v snegu, so videli samo škornje."