V sadjarskem centru po pozebi: »Upamo, da nas je počasnejši razvoj jablan rešil«

Nizke jutranje temperature, ki smo jim bili priča v noči iz nedelje na ponedeljek in iz torka na sredo, so, kot kaže, vsaj deloma prizadele sadno drevje. Razmere na terenu smo preverili v sadjarskem centru Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku v občini Pesnica, kjer so drevesa posajena na površini 11,5 hektarjev. Večinoma gre za jablane, okoli 20 tisoč dreves, približno 800 je češenj, ostalo so orehi, hruške in leska. 

Razvoj jablan je letos fenološko nekoliko zastal v primerjavi s preteklim letom 

Vodja sadjarskega centra Biserka Donik Purgaj nam je povedala, da so sadna drevesa pred pozebo zaščitili s postopkom oroševanja, pomoč so jim nudili tudi z uporabo biostimulatorjev. "Pozeba je bila, v kakšnem deležu, pa bomo lahko ocenili šele čez nekaj časa. Najverjetneje so poškodovani predvsem tisti cvetovi, ki so bili najbolj razviti in so nekoliko naprej v razvoju. Sicer pa je letos razvoj jablan fenološko nekoliko zaostal v primerjavi s preteklim letom, kar bi nam lahko celo šlo v prid. Tako da upamo, da je prav zaradi tega zaostanka tudi delež pozebe nekoliko manjši. Medtem ko so pri koščičarjih, pri češnjah določenih občutljivih sort, kot je kordia, poškodbe verjetno zelo velike, morda celo govorimo o popolni pozebi."

[[image_1_article_76160]]

Najhladnejše je bilo ponedeljkovo jutro 

Sogovornica razloži, da do zdaj govorimo o dveh intervalih pozebe. Prvi je bil med 18. in 20. marcem, ko smo že imeli nekaj poškodb pri koščičarjih, drugi interval, ki je povzročil dodatno škodo, pa je bil iz nedelje na ponedeljek, iz 6. na 7. april. "Tisto jutro smo imeli v sadjarskem centru - 3,6 stopinje Celzija, v torek zjutraj pa so bile temperature pozitivne. Zaradi oblačnega vremena so se ponoči celo nekoliko dvignile, kar nam je šlo na roko. V sredinem jutru pa je bila temperatura ponovno negativna, - 2,4 stopinje Celzija."

[[image_2_article_76160]]

Kakšno stanje je pri sadnem drevju, ki v zadnjih dneh ni bilo zaščiteno? Biserka Donik Purgaj pojasnjuje, da so pozeble predvsem mikrolokacije. Intenzivni sadovnjaki so bolj prizadeti kot na primer posamezna drevesa vrtičkarjev: "Kjer se ni ukrepalo, je pozeba lahko popolna ali zelo visoka."

[[image_4_article_76160]]

Kakšne bodo posledice?

Plodovi na drevesih, ki jih je prizadela pozeba, so lahko deformirani, pridelek pa zmanjšan in slabše kakovosti. Takšno sadje ima tudi krajši rok skladiščenja.

"Pomembno je, da potrošnika v takšnih sezonah spodbudimo k nakupu slovenskega sadja. S tem pomagamo sadjarjem in tudi hitreje izpraznimo hladilnice. Vemo, da država postavlja visoke pragove za pomoč. Škoda je priznana šele pri več kot 60-odstotni poškodovanosti. Če sadjar izgubi 60 odstotkov pridelka, ostane praktično brez prihodka, preostanek pa pogosto ne zadošča za preživetje. Mislim, da bi bilo smiselno, da država že pri 30-odstotni prizadetosti omogoči podporo," razmišlja Donik Purgajeva. 

[[image_3_article_76160]]

Sadjarjem svetuje, da zdaj, ko so rastline poškodovane zaradi ledu in nizkih temperatur, primerno ukrepajo. "Zelo priporočljivo je, da v naslednjih 48 urah uporabijo biostimulatorje na osnovi alg in aminokislin. Takšna 'regeneracijska injekcija' je lahko zdaj celo bolj učinkovita kot preventivna raba."