Da bi preverili, ali so v okolici Maribora res prisotni bobri in kakšen je njihov vpliv na okolje, smo se obrnili na Roberta Šiška, ljubiteljskega ornitologa in člana skupine LiVe reke Pesnice, ki razmere na terenu spremlja že vrsto let.

"V bistvu ni potoka, kjer bober ne bi bil prisoten"

Čeprav so sledi bobra za prebivalce Pesnice morda novost, nam je Šiško pojasnil, da so bobri v teh koncih stalnica že zadnje desetletje. Prvo bobrišče je bilo namreč, po podatkih sogovornika, opaženo v jezeru Radehova pred več kot desetimi leti.

"Bober je zasedel že vse habitate. V bistvu ga ni potoka v severovzhodni Sloveniji, oziroma večjega vodotoka, kjer ne bi bil že prisoten, oziroma kjer ne bi bil vsaj en znak bobra," je razložil. Pri tem pa gre za populacijo, ki se je v 90. letih k nam razširila s Hrvaške. "Vsi bobri, ki jih danes opazite, so potomci teh bobrov iz Hrvaške," je razložil.

Danes so se živali v našem okolju tako "udomačile", da gre že za drugo ali tretjo generacijo, ki se nenehno seli in išče nove kotičke. Strokovnjaki tako tudi ob reki Pesnici opažajo, da so bobri v določenih primerih zapustili habitate in se preselili v kakšne manjše pritoke, ki mu bolj ustrezajo. "Ko mladič po dveh letih odraste, mora zapustiti svoj dom in se lahko tudi 'potepa'. Lahko celo preskočijo par habitatov in gredo višje gor, zato premagajo velike relacije," je še dodal.

Bober je sicer prisoten na širšem območju - vse do občine Kungota.

Strah pred poplavami je odveč

Ena največjih skrbi prebivalcev ob manjših potočkih, kot sta denimo Cirknica in Dobrenjski potok, je nevarnost poplav zaradi bobrovih jezov. A Šiško miri, da bober ne gradi neprepustnih pregrad, zato se ga ni potrebno bati. "Bober ne zgradi betonske zaveze. Voda še vedno pronica skozi jez po celi višini. Celo čistilno funkcijo ima, saj ustavlja mulj in podobne stvari, nikakor pa ne povzroči tega, da bi vodo čisto ustavil."

Ob tem je poudaril tudi pozitiven vpliv na kmetijstvo, saj jezovi prispevajo k boljši namočenosti okolice, kar je pomembno predvsem v času dolgotrajnih suš. "Vsi tisti kmetje, ki imajo bobra prisotnega v vodotokih med njivami, se zavedajo, da imajo boljši pridelek," je zatrdil Šiško. V primerih, ko je žival vendarle "preveč ambiciozna" in prihaja do kakšnih nevšečnosti, pa država dovoli namestitev bobrobranov, ki uravnavajo nivo vode brez škode za žival.

Zakaj jih prej niste opazili?

Zanimivo je, da je bober marsikje prisoten že leta, pa ga ljudje sploh ne zaznajo, dokler se ne dotakne dreves. Sogovornik je ob tem izpostavil, da so ob reki Pesnici šele po letu 2015, ko se je začela čistiti obrežna vegetacija, ugotovili, da je bober tam že vrsto let. "On v bistvu podre tako malo lesne vegetacije, da ga dejansko težko opaziš. Prej bi ga opazil jeseni, ko hodi v koruzo po hrano. Bober ne gre daleč od vode, maksimalno 50 metrov."

Strokovnjak je ob tem dodal, da danes na širšem območju Lenarta (torej območje LAS Ovtar) ocenjujejo prisotnost okoli desetih bobrišč. "Bober je dobrodošla, pozitivna zgodba v naravi. Čeprav je ljudi strah, ker vedo, da bober dela jezove, se da z njim živeti v sožitju, le prilagoditi se moramo, kot so se recimo v Ameriki pred sto leti," je zaključil sogovornik.