Z bobrom, ki velja za največjega glodavca v Evropi in, kot pravijo nekateri, 'ekološkega' inženirja, je povezanih cel kup zanimivih dejstev. Od tega, da je v Sloveniji v nekem obdobju izumrl in se potem znova pojavil, da se je najdlje ohranil prav na Štajerskem, do tega, da so ga v preteklosti lovili zaradi njegovega cenjenega kožuha, mesa in bobrovine. Bobrov kožuh je namreč vodoodporen in zelo gost, iz njega pa so izdelovali predvsem klobuke. V 15. stoletju je veljal celo za postno hrano, dojemali so ga namreč kot ribo, bobrovino (poseben analni izloček parnih vrečk, s katerim bober označuje svoj teritorij) pa so uporabljali kot naravno aromo vanilije, kot dodatek jedem, parfumom, tudi kot afrodiziak in zdravilo. 

V Podravju in Pomurju se znova pojavi šele po letu 2003

Na Slovenskem se je bober obdržal do 18. stoletja, ponovno pa smo ga na sotočju z Raduljo in Krko zabeležili šele leta 1998. Na območju Podravja in Pomurja se je pojavil po letu 2003. Na našem koncu je prisoten predvsem na območju Drave (glavna in stara struga, pritoki, Ptujsko jezero), Dravinje in Pesnice s pritoki. Najdemo ga tudi v Perniškem in Trojiškem jezeru, v jezeru Radehova ... 

[[image_3_article_74364]]

[[image_4_article_74364]]

"Po naših ocenah je na območju Podravja in Pomurja od 138 do 172 družin, kar je od 387 do 825 bobrov," je povedala Martina Vida, mag. biologije in ekologije z naravovarstvom, sicer strokovna sodelavka Inštituta Lutra. V ponedeljek je v dvorani muzeja Alfija Nipiča v Jarenini govorila o sobivanju z bobri, ki veljajo za dragocenega naravnega zaveznika pri blaženju suš in izboljšanju stanja voda.

[[image_2_article_74364]]

Skozi bobrove oči spoznavali naravo in se naučili, kako sobivati z njim 

Bober s tem, da gloda in podira drevesa, ustvarja presvetljene površine v obrežnem pasu, s čimer omogoči rast drugih rastlin. Raziskave so dokazale, da se na območju, kjer je bober, pestrost rastlin poveča, prav tako lišajev in mahov, je pojasnila Martina Vida. Kot nadaljuje, prispeva tudi k pomlajevanju in regeneraciji obrežnih gozdov in njihovi heterogenosti. "Na teh območjih se poveča tudi količina mrtve lesne mase, kar bistveno prispeva h kroženju snovi v naravi. Podrta in obglodana drevesa so lahko tudi zelo pomemben habitat za druge živali (žuželke, ptice, netopirje)."

[[image_1_article_74364]]

Lovci so pojasnili, da so, kljub prekomernem poseku ob reki Pesnici v Spodnjem Dobrenju, bobri ostali pri rondoju oziroma se preselili nekoliko višje ob toku Pesnice.

Bober gradi jezove zato, da si zagotovi stalen nivo vode (brez večjih nihanj) in dovolj vode. Po strokovni literaturi potrebuje vsaj 60 do 100 centimetrov globine. Jezovi imajo, tako Martina Vida, v naravi zelo pomembno funkcijo. "Bober je tako pomemben tudi za človeka, saj nam s svojimi dejavnostmi pomaga pri blaženju podnebnih sprememb. Z gradnjo jezov in kopanjem stranskih vodnih kanalov namreč ustvarja in vzdržuje mokrišča. S tem prispeva k blaženju poplav in suš, zmanjševanju količine toplogrednih plinov ter čistejši površinski in podzemni vodi." Lahko bi dejali, da bober brezplačno opravlja številne storitve, za katere bi morali sicer najeti vodarje in gradbenike ter zato seveda tudi pošteno plačati.

Razstava je na ogled še do nedelje 

V jareninski muzejski dvorani si lahko do nedelje, 16. februarja, ogledate razstavo o bobru. Ta zajema panoje, na katerih je opisano življenje te živali, in artefakte (nagačen bober, ostanki oglodanega debla, izloček iz žlez - bobrovina, kožuh ...). V ponedeljek, 17. februarja, se razstava seli v občinsko avlo v Lenart, kjer bo na ogled do 3. marca. 20. februarja ob 17. uri bo v Lenartu, v prostorih tamkajšnje knjižnice, predavanje o pomenu bobra. V marcu se omenjena razstava s predavanjem predvidoma seli v Pesnico. 

[[image_5_article_74364]]

[[image_6_article_74364]]