Zimskega obdobja si v preteklosti na podeželju nismo mogli predstavljati brez domačih kolin. Gre za opravilo, ki je bilo nujno potrebno, saj so kmetje takrat napolnili zamrzovalne skrinje in kible z mesom, hkrati pa so koline pomenile velik praznik, na katerem se je zbrala širša družina.
[[image_1_article_85721]]
Med tradicijo in sodobnostjo
Danes je nekoliko drugače. Nekateri so koline zaradi različnih razlogov povsem opustili, drugi se poslužujejo načina, da prašiča odpeljejo do profesionalnega mesarja, ki opravi svoje, nato pa domov pripeljejo že pripravljene kose mesa za skrinjo. Vse več pa je tudi takšnih, ki domače koline znova obujajo, in kar je še najbolj zanimivo, postale so predmet raznih team buildingov. Interesa zanje pa ne kažejo samo v podjetjih, ampak tudi v raznih organizacijah. Konec januarja so tako avtentičen furež, kot tudi rečejo kolinam, organizirali v Klubu mariborskih študentov.
Furež navdušil mariborske študente
Prvi Pune ftrgan furež, kot so poimenovali dogodek, so, kot nam je povedala predsednica Kluba mariborskih študetov Anja Hojsak, pripravili na pobudo Urbana Kavklerja, aktivista KMŠ: "Želel je, da mladi iz mesta nekoliko obudimo tradicionalne običaje s podeželja. Da nimamo samo zabav in podobnih dogodkov, ampak da se spomnimo tudi starih časov."
[[image_8_article_85721]]
Anja nadaljuje, da so bili sprva glede kolin v urbanem okolju - v atriju Štuka nekoliko neodločni, nato pa so s pomočjo mesarja Frančka Juša, ki je poznan po komičnem skeču na temo dela mesarja, in v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Rače vse skupaj lepo izpeljali. "Tam so pripravljali klobase, vsi obiskovalci so jih lahko poskusili, prav tako druge dobrote."
[[image_6_article_85721]]
Študentom je bil furež zelo všeč, veseli so bili, da se dogaja nekaj novega. Dogodek je trajal ves dan, vse do večera, tako da so izpitno obdobje začeli na zabaven način. Anja zaključi, da bodo furež prihodnje leto gotovo ponovili. "Letos smo v okviru fureža imeli tudi tekmovanje harmonikašev, naslednjič pa morda program še razširimo."
[[image_7_article_85721]]
Andrej Ropič: Pečena kri je bilo prvo najboljše od prašiča
Ker pa v našem mediju nekoč razširjenim in pomembnim opravilom s podeželja dajemo veliko pozornosti, smo se tokrat povabili na domače koline v Pernico, natančneje v Vosek na kmetijo Ropič. Andrej Ropič, ki je tudi podžupan v občini Pesnica, tam kmetuje na srednje veliki kmetiji z idiličnim pogledom na Perniško jezero. Obdeluje približno 30 hektarjev njiv, nekaj travnikov in gozdov. V njegovem hlevu in v sonaravni reji so prašiči, v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji se ukvarja s predelavo mesa in prodajo mesnin.
[[image_5_article_85721]]
V spodnjem videu nam je povedal, kako se spominja tistih pravih domačin kolin, pri katerih ni smelo manjkati pečene krvi in jetrc.
Andrej Ropič se strinja, da so bile nekoč koline pravi kmečki praznik. "Zjutraj smo začeli s kolinami in prašiča postopoma razkosali. Vmes je bila najprej pečena kri - to je bilo prvo najboljše od prašiča, na kar smo vsi čakali. Ko smo prišli do jetrc, smo spekli tudi te. Nato se je meso hladilo, vmes pa smo delali obreznine in pripravljali domače klobase. Res je, da imamo zdaj na voljo precej opreme in pripomočkov, ki jih naši predniki niso imeli, posledično pa vse opravimo hitreje. Tudi danes delamo s srcem, vendar hitreje in sodobneje."
[[image_2_article_85721]]
[[image_4_article_85721]]
Lani kašnate, letos mesne klobase
Če smo na lanskih kolinah na kmetiji Merčnik v Benediktu pripravljali kašnate klobase, smo se tokrat ob izdatni pomoči gospodarja lotili priprave domačih klobas iz mesa.
Kot nadaljuje Ropič, je skrivnost dobrih domačih klobas kvalitetno meso: "Iz dobrega, kakovostnega prašiča dobimo dobro meso. Meso nato pravilno ohladimo in ga po ustreznih tehnoloških postopkih nadevamo v svinjska čreva, kjer nastanejo kakovostne domače klobase. Pečenica je sveža domača klobasa, ki jo najprej ovarimo in nato spečemo. Dimljeno domačo klobaso pa najprej podimimo in nato shranjujemo v hladnih prostorih. Pred serviranjem jo še pokuhamo."
[[image_3_article_85721]]
Ker pa so koline potekale v pustnem času, se je še posebej izkazal pesniški župan mag. Gregor Žmak, ki je k Ropičevim pripeljal posebne goste - kurente rogače iz Jakobskega Dola.
