Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je za sobotno prilogo Dela dejala, da novela zakona o kmetijstvu prinaša novo kategorizacijo kmetijskih gospodarstev. Ta bodo, glede na standardni prihodek kmetij, razvrščena na samooskrbna, majhna, razvojna in tržna. "Do kategorij smo prišli s posvetovanji in v stiku s kmeti. Na prvih srečanjih lani so mi rekli, da moramo ukiniti 'kavč kmete'. Razložili so, da imamo v Sloveniji tudi kmetije, ki prejemajo subvencije, a ne kmetujejo," je za omenjeni medij povedala ministrica. 

"V preteklosti, ko ni bilo satelitskih posnetkov, je bilo tega več"

Za mnenje o tako imenovanih 'kavč kmetih' smo povprašali kmetovalca iz Pernice (občina Pesnica) Andreja Ropiča, ki na svoji kmetiji s pogledom na Perniško jezero vzreja pristne slovenske prašiče, prideluje krmo zanje in kot končne izdelke ponuja vrhunske mesnine. Je tudi podžupan občine Pesnica. 

"O 'kavč kmetih' nimam konkretnih podatkov, a verjetno se dogaja, saj se povsod najdejo izkoriščevalci. V preteklosti, ko ni bilo satelitskih posnetkov, je bilo tega več. Danes pa s pomočjo aplikacije Sopotnik nadzorujejo vsako opravilo na kmetiji. Če nečesa ne obdeluješ skladno s prijavljenimi podatki, prejmeš opozorilo in moraš to pojasniti. Tako so nepravilnosti v smislu neobdelanih zemljišč in zgolj koriščenja kmetijskih subvencij precej omejene."

[[image_1_article_75369]]

Marsikje je več ovac kot vinogradov

Sogovornik pa na drugi strani opaža precej neizkoriščenih kmetijskih zemljišč in posledično zaraščenih površin. "Tega je kar precej, še posebej v hribovitih predelih, kjer je težja obdelava. Na ravninskih območjih se zemljišča še vedno obdelujejo, v strmih predelih pa jih marsikdo opušča. Slovenske gorice so bile nekoč vinorodne, danes pa se ponekod spreminjajo v pašnike. Marsikje je več ovac kot vinogradov. Poleg tega na kmetijah ni več delovne sile. Včasih je žlahta, popoldne po službi, pomagala pri delu, danes je čisto drugače."

Po podatkih iz leta 2018 je v občini Pesnica okoli 570 kmetijskih gospodarstev, registriranih pri kmetijskem ministrstvu. To so kmetije, ki imajo najmanj pol hektarja zemlje in izpolnjujejo pogoje za subvencije.

Ohraniti je potrebno tudi manjše kmetije

Ropič je prepričan, da bi morali na podeželju ohraniti tudi manjše kmetije. Na ta način bi namreč bilo več obdelane zemlje, več delovnih mest, socialni problemi pa bi bili manj izraziti. Nenazadnje je tudi on tako začel: "Oče je bil v službi, doma pa smo imeli nekaj krav in prašičev. Tako smo začeli. Prodali smo nekaj litrov mleka, oddali nekaj telet,  pokosili vse travnike na hribu in poskrbeli za krmo za zimo. Vse je bilo obdelano, vsi smo bili zadovoljni. Bila je ena plača in še nekaj dodatnega zaslužka. Sčasoma smo kmetijo povečali in jo specializirali za rejo prašičev." 

Res je, nadaljuje sogovornik, da so v tem trenutku manjše kmetije žal neperspektivne. "Seveda, če ima kdo poleg še službo in lahko doma obdeluje zemljo, je to idealno. Pomembno je, da veš, da bo plača 15. v mesecu, da imaš pokrite osnovne stroške. Ostalo pa se krije iz drugih virov. Veliko je vlaganja v repromaterial, pojavljajo se drugi stroški, ki nenehno rastejo, tako da na koncu ostane zelo malo od prodanega pridelka. To razmerje postaja vse težje vzdržno."