Kmetijski minister Jože Podgoršek se je danes v večnamenskem kulturnem centru v Pesnici srečal z lokalnimi kmeti ter se seznanil s stanjem v kmetijstvu in na podeželju. Razprava je potekala v luči priprave nacionalnega strateškega načrta skupne kmetijske politike ter stanja zaradi posledic epidemije in vojne v Ukrajini.

Najboljši ukrep bi bil ta, da kmetovalci dobijo pošteno ceno za svoj pridelek

Minister se je dotaknil tudi državnih ukrepov, ki so v pomoč kmetovalcem pri vse višjih cenah energentov. “Kot že večkrat, so tudi danes sodelujoči izpostavili, da bi bil najboljši ukrep ta, da kmetovalci dobijo pošteno ceno za svoj pridelek. Da bi se ta cena oblikovala v verigi preskrbe s hrano. Glede tega na ministrstvu začenjamo razpravo in izvajamo številne sestanke z Odborom za spremljanje kodeksa, ki se ni sestal že od leta 2017, tudi z mlečno in žitno verigo. Na koncu pa bo seveda vse odvisno od posameznih deležnikov. Da pa vemo, da kmetije potrebujejo pomoč, dokazuje ukrep, ki smo ga že vpeljali. Kmetje so že dobili odločbe o sredstvih za lažje pokrivanje višjih stroškov repromateriala v tej sezoni. To je 32 milijonov evrov in dodaten milijon za čebelarje, kar bomo izplačali že v tem tednu. Menim tudi, da smo preko covidnih pomoči dokazali, da razumemo slovensko kmetijstvo in da znamo prisluhniti deležnikom. Sredstva za pozebo bodo izplačana v teh dneh, kar je mesec prej kot običajno.”

Minister podpira idejo o ponovno vzpostavitvi proizvodnje umetnih gnojil v Sloveniji

Ker vemo, da so se v zadnjem času podražila zlasti dušična gnojila, nas je zanimalo, kako minister Podgoršek komentira idejo, da bi država vzpodbudila ponovno proizvodnjo umetnih gnojil v Sloveniji, konkretno v Rušah, kjer je ta proizvodnja že obstajala. “To idejo absolutno pozdravljam, nenazadnje smo tudi ministri Evropske unije že pred ukrajinsko vojno opozarjali Evropsko komisijo, da največja težava ni v visoki ceni gnojil, temveč v dejstvu, da jih bo enostavno zmanjkalo. To se je zdaj zgodilo. Slišal sem tudi za idejo, da bi preko obnovljivih virov energije v slovenskem prostoru vzpostavili proizvodnjo umetnih gnojil.”

Potrebno je ustvariti pogoje, da žito, ki ga pridelamo v Sloveniji, pri nas tudi ostane

Bo potrebno v Sloveniji v prihodnje omejiti izvoz žit, predvsem pšenice? “Omejitev izvoza znotraj Evropske unije je praktično nedovoljena. Tudi sosednja Madžarska ni omejila izvoza, ampak so uporabili nek drug ukrep, ki je začasno zmanjšal oziroma ustavil tržne poti. Naj povem, da sva o tem ukrepu govorila z madžarskim kolegom, nakar se je v šestih dneh uvoz žit v Slovenijo sprostil. Še vedno uvoz pogodbenih količin v Slovenijo teče nemoteno, res pa je, da dodatnih količin ne dobimo. Zato menim, da naša naloga ni v omejevanju izvoza, ampak v pripravi pogojev, da žito, ki ga pridelamo v Sloveniji, pri nas tudi ostane. Bilance nam pogosto kažejo, da primerljivo količino žita, ki ga izvozimo, tudi uvozimo. Zato bomo verjetno še v tem programskem obdobju neporabljena sredstva naložili na ukrep za vzpodbujanje investicij za skladišča žit.”

Na ministrstvu že pripravljajo košarico najpomembnejših prehranskih izdelkov

In kako kmetijski minister odgovarja na vprašanje, ali bo država posegala tudi v ceno hrane? “V kolikor bodo cene hrane ušle iz običajnih okvirjev, da bomo govorili že o špekulativnih dvigih cen, bi država lahko posegla v skladu z zakonom o regulaciji cen. Skladno z dogovorom na vladi že pripravljamo košarico najpomembnejših prehranskih izdelkov in pravne podlage. Zaenkrat to ostaja v našem predalu in upamo, da bo tam tudi ostalo. V vsakem primeru bomo na to pripravljeni in če bo potrebno, bomo lahko določili najvišjo maloprodajno ceno najnujnejših prehranskih izdelkov. “