V medgeneracijskem centru v Pernici je Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, pripravila predavanje na temo tačas aktualnih opravil na spomladanskem vrtu. Dogodek je organiziralo Turistično društvo Pernica.

Miša Pušenjak vrtičkarjem svetuje, da z delom na vrtu nikar ne hitijo. Posebej to velja za tako imenovane neposredne setve na prosto, prav tako pa tudi za presajanje sadik na vrt: »Če sadimo oziroma sejemo v mrzlo zemljo, traja ravno toliko časa, da se rastlina prime oziroma vzkali, kot če bi počakali 14 dni, da se zemlja ogreje.«

Raje kot za direktno setev se odločite za uporabo sadik

Če se odločamo med direktno setvijo na prosto ali sajenjem sadik, Pušenjakova vedno priporoča uporabo sadik. “Sadike kapusnic, tudi solata, prenesejo temperature do -5 stopinj Celzija. Seme pa je na drugi strani v fazi kaljenja zelo občutljivo za nižje temperature. Minimalna temperatura zemlje za direktno setev je 8 stopinj Celzija, pri sadikah, z izjemo plodovk, pa ni posebnih omejitev.”

Tudi za sajenje krompirja velja, da mora biti temperatura zemlje najmanj 8 stopinj Celzija. “Gomolji, ki se posadijo pri nižjih temperaturah, zastarajo. V nadaljevanju se lahko zgodi, sploh pri velikem temperaturnem preobratu, da ob semenskem krompirju nastanejo gomoljčki in da krompir sploh ne kali. Lahko bi celo pomrznili kalčki. Naslednji pa dajo veliko tanjša in manj razraščena stebla. Sicer jih je veliko, dajo pa več manjših gomoljev. S stališča odpornosti in količine pridelka je idealno, če obdržimo prve kalčke.” V primeru, da je krompir že vzkalil ali je tik pred tem, je priporočljivo, da v primeru nižjih temperatur nanj nasujemo zemljo, ki bo delovala kot izolator.

Katere sadike lahko torej zdaj že sadimo na prosto? “Vse vrste solat, tudi endivijo. Prav tako brokoli in cvetačo ter zelje, pri čemer svetujem sorte s kratko vegetacijo. Absolutno tudi peteršilj, zeleno, por, …” Če je bila sadika vzgojena v hladnem prostoru in je utrjena, pokrivanje ni nujno potrebno. Velja pa si zapomniti, da bomo naredili manj škode, če sadik ne pokrijemo, kot da jih pokrijemo in jih potem ne odkrijemo. Na ta način vzgojimo zelo nežne in občutljive sadike, ki tudi v prihodnje ne bodo odporne. “Pri pokrivanju se je potrebno zavedati, da je izolator zrak. Več kot bo zraka med zemljo in kopreno, večji bo učinek, seveda ob predpogoju, da sonce zagreje ta zrak. Plosko pokrivanje tako spremeni temperature le za eno ali dve stopinji, pokrivanje preko lokov pa tudi do pet stopinj.”

Sadike so še toliko bolj uporabne pri visokih gredah, saj lahko z njimi bistveno bolje izkoristimo omejen prostor, ki je na voljo. Naša sogovornica svetuje, da si tudi čez visoke grede naredimo loke in sveže posajene sadike pokrijemo. “Pri tem je pomembno, da imamo sadike pokrite le ponoči, podnevi, ko so temperature višje, jih odkrijemo. Sicer pa sadike, če je topla greda pravilno narejena, prvih pet let greje kompost. Zato bi naj tovrstne grede vsakih pet let na novo napolnili, kar pa naredi malokdo.”

Z direktnimi setvami na prosto še počakamo. Tistim, ki so imeli dobro seme, sta npr. korenček in peteršilj že vzklila. V tej fazi zdaj ne bosta pomrznila. Če pa smo ju posejali v hladno zemljo, pa lahko traja tudi do 30 dni, da vzklijeta. “Če je seme slabo, rastlini zmanjka hrane. Ne naredi prvih pravih listov in propade. Ko bo temperatura zemlje dosegla vsaj 8 stopinj Celzija, lahko na prosto sejemo, če se ne bomo odločili za sadike, vse (špinačo, motovilec,solato, peteršilj, korenček, rukolo, … za grah in bob smo že prepozni), izjema so plodovke in nizki fižol. Tega damo v zemljo konec aprila, visokega, posebej, če imamo svoja semena) pa v prvem tednu maja. Endivijo sejemo proti koncu maja, radič v začetku junija. Za plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke) velja, da lahko začnemo konec aprila (25. aprila, ko goduje sv. Marko) v vzgojo svojih sadik. V en lonček položimo dve semenki, jih čez dan postavimo na sonce, zvečer na toplo, ali jih damo v rastlinjake. Presajanje sadik na prosto sledi šele sredi maja.”

Čebulo je potrebno čim prej pokriti

Naša sogovornica v nadaljevanju opozarja na čebulno muho, ki se bo pojavila takoj, ko se bodo končale nižje temperature. “Vrtičkarjem svetujem, da čebulo že sedaj pokrijejo. Pri tem lahko uporabimo kopreno ali zelo gosto mrežo (muha je velika manj kot 5 milimetrov), ki pa jo je težko dobiti. Opozarjam, da nikjer ne sme biti nobene luknje, posebej je potrebno paziti na tleh. Svetujem, da skopljemo majhen jarek, vanj položimo konec pokrivke in to zasujemo z zemljo. Le na ta način bomo preprečili muhi, da pride so svoje gostiteljske rastline in tam pusti jajčeca.”

Izberite prekopalnik z nastavljivo globino

Kako pa je z uporabo prekopalnikov, ki jih v zadnjem času številni zelo reklamirajo? Miša Pušenjak svetuje nakup freze oziroma prekopalnika, ki ima možnost nastavitve globine. “Pomembno je, da prekopalnik vsako leto nastavimo na drugo globino. S tem se izognemo nastanku plasti v zemlji, ki ne prepušča vode. Pri frezanju naj bo zemlja suha. To preverimo na način, da se nam, ko hodimo po zemlji, ne blatijo čevlji. Kar zadeva gnojenje, zdaj nikakor ne smemo uporabljati hlevskega gnoja, lahko pa gnojimo s kompostom in kupljenimi organskimi gnojili.”