Jarenina v občini Pesnica postaja vedno bolj privlačna destinacija, v kateri se srečujejo glasba, vino in pristna štajerska gostoljubnost. Kraj ima bogato vinogradniško tradicijo, v nekdanji osnovni šoli je od lanskega leta odprt Muzej Alfi Nipič, čez leto se vrstijo prireditve in dogodki, ki so tako ali drugače povezani z vinom. 

Več o dogajanju v Jarenini nam je povedala Jerneja Marko z Domačije Jarc. 

Avgusta ste, sodeč po odzivih, že četrtič uspešno izpeljali Dan odprtih kleti Jarenine?

Odzivi so bili res pozitivni, zelo prijetno presenečeni smo bili nad številčnostjo obiskovalcev, ki so presegli naša pričakovanja. Zmanjkalo nam je celo obešank in zapestnic. Še toliko bolj smo veseli, saj sodelujemo samo trije vinarji in nam je kljub temu uspelo privabiti zelo lepo število ljudi.

Sicer je Turistična kmetija Puša svoj dan odprtih vrat prirejala že vrsto let pred našim skupnim dogodkom. Pred štirimi leti, na pobudo Gregorja Mlakerja, pa se nas je povezalo več vinarjev. Lepo je videti, da se dogodek vsako leto razvija in uspeva.

Prvič ste sodelovali tudi z Muzejem Alfi Nipič.

Lani je muzej sodeloval kot info točka, letos pa so sodelovali tudi z brezplačnim ogledom muzeja ob nakupu kozarca. Tega smo bili vinarji zelo veseli, obiskovalci pa še bolj.

Pred kratkim je bila prva obletnica odprtja muzeja. Zdaj, ko že utečeno deluje in so prejeli že veliko pozitivnih odzivov, nam je vsem v kraju to dalo še dodaten zagon pri promociji kraja in medsebojnem sodelovanju.

Skupaj želimo Jarenino še bolj vidno postaviti na turistični zemljevid. Vse bolj se zavedamo, da bomo to najlažje dosegli skupaj, če ponujamo celostno doživetje; torej vino, degustacije, kulinariko in muzej. Trenutno pa poteka tudi festival Doživi Kulaka.

[[image_4_article_80659]]

Jarenina doslej ni bila posebej poznana kot vinorodno območje. Kako bi ga "vinogradniško" opredelili, ima kakšno posebnost?

V zadnjih letih morda ni bilo veliko govora o nas. Vendar pa je vinogradništvo na teh tleh prisotno že zelo dolgo. Že vsaj od prve omembe Jarenine leta 1139, ko so to ozemlje prejeli v dar Benediktinci. Zato imamo tudi Jareninski dvor, kjer danes tradicijo benediktincev nadaljuje Dveri-Pax, ki je letos s svojo restavracijo uvrščen celo v Michelinov vodnik.

Če pogledamo zemljevide iz časa Marije Terezije je razvidno, da so bili nekoč skoraj vsi vrhovi Jareninskih gričev zasajeni s trto. Zaradi zgodovinskih okoliščin se je obseg vinogradov kasneje precej zmanjšal. Danes nas je vinarjev tukaj ostalo le peščica. Kljub temu še vedno dosegamo odličja na različnih tekmovanjih.

Večina vinogradov leži med 300 - 400 metri nadmorske višine. Imamo razmeroma majhne površine, vendar na teh legah pridelamo oz. nam te lege omogočajo pridelavo zelo širokega spektra vin. Seveda se največ najde belih in svežih vin, smo le na Štajerskem. Najdemo pa tudi roseje, veliko različnih penin, rdeča vina ter zorjena vina.

Prihajate z Domačije Jarc, ene od odprtih kleti v Jarenini. Pri vas pridelujete tako bela kot rdeča vina?

Na naših sedmih hektarjih vinogradov pridelujemo kar 11 različnih sort. Bele sorte predstavljajo približno 85 odstotkov pridelka. Sortna vina pridelamo iz sauvignona, sivega in belega pinota, chardonnaya, laškega in renskega rizlinga, rumenega muškata ter traminca. Od rdečih sort pa imamo le modro frankinjo, našo avtohtono sorto, na katero smo še posebej ponosni in ji namenjamo kar nekaj pozornosti ter jo pridelujemo v različnih slogih: rose, mladostno sveža in kompleksna zorjena modra frankinja. Pridelujemo pa tudi penine po klasični metodi. Naše najmlajše trte imajo sedem let, najstarejši vinograd pa ima 50 let. Začetki naše kmetije pa segajo v 1872, trenutno jo vodi peta generacija.

[[image_3_article_80659]]

K dobri pripravi vin prispeva tudi vaša izobrazba. Končujete magistrski študij na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Študiram živilstvo, najbolj pa se osredotočam na enologijo, ki je razlog, zakaj sem se odločila za ta študij.

Pri pridelavi vina poteka ogromno kemijskih in bioloških procesov, katerih razumevanje je ključno za pridelavo odličnega vina z minimalnim vnosom enoloških sredstev in za izkoriščanje polnega naravnega potenciala grozdja. Saj sama strmim k minimalnem poseganju v vino.

Veliko znanja sem dobila že od svojih staršev, ki so zaenkrat še glavna sila na domačiji, saj sem med študijem večino časa v Ljubljani. Že moja starša sta vzpostavila odlično podlago pri vinih, zdaj samo še skupaj nadgrajujemo.

[[image_2_article_80659]]

Ko končam ta študij, se bom še malo poglobila v vinogradništvo, ki je enako pomembno kot kletarjenje. Vina lahko narediš le toliko dobra, kolikšna je kakovost grozdja, v kleti jo lahko le maksimalno izkoristiš.

Kako sicer uskladite doma "stara" znanja o kletarjenju in nova, ki jih "prinesete" s fakultete? Kaj je najtežje prepričati starejšo generacijo?

Imam srečo, da sta starša precej odprta za nove ideje in mi pri svojih projektih pustita proste roke. Najlažje je nove pristope vpeljati pri novih stilih vina, na primer pri peninah. Težje je spreminjati že ustaljene postopke, sicer pa tudi vsega ni potrebno spreminjati, saj je osnova pridelava vina enaka že tisočletja. Odločitve na koncu vedno sprejemamo skupaj: starša s svojimi izkušnjami in jaz z novim znanjem.

Vinogradništvo in vinarstvo zahtevata nenehno prilagajanje. Na primer; nekoč smo imeli težave s previsokimi kislinami, danes s prenizkimi, zato stari načini ne dajejo več enako dobrih rezultatov. V zadnjih letih se intenzivno razvijamo: zgradili smo novo klet, povečali površine vinogradov, uvedli hladilni sistem, posodobili opremo in podobno. Zato nenehno nadgrajujemo način dela. Učimo se iz leta v leto in si prizadevamo, da je vsak letnik boljši od prejšnjega.

Vodite tudi precej degustacij. Kakšen je vtis glede poznavanja in zahtevnosti pri izboru vin za degustacijo? Kakšne so generacijske ali regionalne razlike pri tem?

Vsaka skupina je drugačna in vedno se jim prilagodimo. Nabor vin izbiramo glede na njihove želje in okus. Trenutno imamo 12 različnih buteljčnih vin, če ne štejem še različnih letnikov, tako, da je izbire veliko. Opažamo, da mladi kažejo vse več zanimanja in znanja o vinu. Radovedno sprašujejo o pridelavi različnih slogov in z veseljem razpravljajo o aromah, ki jih zaznajo v vonju in okusu. Navdušeni so, ko uspejo prepoznati določen opisnik, saj jim opisovanje vina predstavlja prijeten izziv, v katerem radi preizkusijo svoje sposobnosti. So vedeželjni in to nas navdušuje.

V času študija ste se izobraževali tudi v tujini. Kje smo glede pridelave vina v naših krajih v primerjavi z velikimi vinorodnimi državami, Italijo, Francijo?

Slovenija se po kakovosti vin lahko povsem kosa z velikimi vinorodnimi državami. Veliko naših vinarjev je že doseglo velike dosežke na mednarodni ravni. Lahko bi le izboljšali splošno promocijo slovenskega vina v tujini. Na svetovnem trgu smo majhni in razdrobljeni, lahko pa izkoristimo našo butičnost.

Tudi v Italiji in Franciji ni vse zlato. Sama sem en semester študirala na jugu Francije in imela priložnost degustirati marsikaj. Spekter kakovosti je zelo širok, sicer pa je tudi v Sloveniji podobno, seveda pa je največji delež precej dobrih vin. Sicer pa je tako splošno težko primerjati.

Sama sem opazila največjo razliko predvsem v odnosu ljudi do vina. V Franciji ga povprečen človek precej bolj ceni, uživanje vina skoraj vedno povezujejo s hrano in vino je velik del njihove nacionalne identitete. Slovenci, še posebej Štajerci, pa smo včasih nekoliko premalo ponosni na to, kar imamo.

Kakšna bo prihodnost pridelave vina - v tehnologiji, okusu, trženju?

V tehnologiji se trenutno največ dela na ublažitvi posledic podnebnih sprememb, torej predvsem na višanju kislin in nižanju pH ter ohranjanju svežine arom. Veliko raziskav je usmerjenih v to, kako to doseči brez dodatkov: bodisi s fizikalnimi procesi bodisi z uporabo kvasovk, ki sintetizirajo več kislin in manj alkohola in podobno.

Trenutni svetovni trend so lahka, pitna, sveža in sadna vina ter peneča vina, ki so edini vinski segment, ki po prodaji raste, vsi ostali se zmanjšujo. Ta trend se bo verjetno še nekaj časa obdržal, a čez desetletje ali dve nas lahko ponovno presenetijo drugačni okusi. Morda se bo vrnila moda močnejših in izrazito barikiranih vin. Menim tudi, da bo trend lokalnih sort in poudarjanja lokalnih značilnosti ostal še dolgo, kar je tudi prav.

Vinski svet je potreboval nekaj časa, da je sledil trendom trženja pri mlajših generacijah, vendar se je to zdaj že precej izboljšalo, vedno več je 'wine influencerjev', tudi v Sloveniji, ki potrošnike na zabaven način izobražujejo o vinu. Ljudje imajo radi doživetja, kjer se zabavajo in hkrati kaj novega naučijo in poskusijo.

Prej ste omenili rdeča vina. Eno vino ste pripravili tudi sami?

Moj prvi projekt, ki smo ga dali na trg, je modra frankinja v liniji Babji kot. Za to vino sem sama zastavila potek vinifikacije. V tej liniji sta zaenkrat oba moja projekta – modra frankinja in od nedavnega tudi penina, pridelana po klasični metodi. Ime izhaja iz lokalnega poimenovanja za del doline, od koder prihajajo najhujše nevihte, hkrati pa povezuje tudi našo zgodovino. Pri nas je namreč kmetijo vsako generacijo podedovala ženska, z mano se bo ta tradicija nadaljevala že v šesti generaciji.

Želela sem pridelati bolj resno modro frankinjo, kompleksnejšo in zorjeno. Zato sem si sama kupila svoj sod. Grozdje zanjo prihaja iz naše najbolj južne lege, pomembno je, da je grozdje res zrelo, predvsem fenolno. Maceracija je potekala v odprtih kadeh, po fermentaciji sem jo podaljšala, da je stekel še biološki razkis.

Vino sem nato pretočila v 400-litrski rabljeni sod iz francoskega hrasta, saj je modra frankinja občutljiva na nov les. Les sem želela le kot začimbo, da ne dominira vonja. Vino je bilo brez dodanega žvepla vse do stekleničenja. Zaščito so mu zagotavljale droži, ki sem jih redno mešala in so preprečevale oksidacijo.

Vaše rdeče vino "raste" v kraju Vajgen pri Jarenini. Kraj Vajgen je še manj znan kot Jarenina, ima pa bogato vinogradniško zgodovino.

Na teh hribih so naši predniki že več generacij obdelovali trto in tukaj se je pričela naša vinska zgodba. Po ustnem izročilu so vino iz Jarenine, natančneje iz Vajgna, vozili celo na angleške dvore in na Dunaj. Lega naj bi veljala za eno najboljših v Evropi, zato je bil Vajgen po vinu znan še bolj kot sama Jarenina. S tega območja prihaja tudi Ivo Zupanič, pomemben vinski strokovnjak in profesor, ki je v prejšnjem stoletju zaznamoval razvoj vinogradništva na Štajerskem.

[[image_1_article_80659]]

Naslednje leto se potem ponovno srečamo na Dnevu odprtih kleti Jarenine?

Seveda, naslednje leto bomo svoja vrata odprli že petič. Kot vedno bo dogodek potekal eno soboto pred krajevnim praznikom, Marijinim vnebovzetjem. V letu 2026 bo torej 8. avgusta. Lepo vabljeni!