Janeza Turinka iz Jarenine v občini Pesnica ne poznajo samo domačini, pač pa tudi obiskovalci mariborske in ljubljanske ekološke tržnice. Tam je vrsto let ponujal, občasno še vedno, pridelke s svoje ekološke kmetije, ki je bila med prvimi kontroliranimi v Sloveniji. Kmetijo sedaj vodi njegov sin, Janez pa je kot upokojenec močno vpet v župnijsko dogajanje v Jarenini. 

Od Goričkega do Pirana je prehodil skoraj 800 kilometrov

V septembru je sodeloval v posebni preizkušnji, ki je potekala pod okriljem Frančiškove konference Slovenije. Šlo je za 32-dnevno peš romanje med kraji, kjer delujejo Frančiškovi bratje in sestre. Skupaj s somišljeniki je od 2. septembra do 4. oktobra prehodil skoraj 800 kilometrov od Goričkega do Pirana, vmes pa prenočeval v samostanih, župnijah, enkrat celo v gasilskem domu. Pri tem je zanimivo, da je le njemu uspelo prehoditi vseh 32 etap. Osnovno traso poti je pripravil brat Matej Nastran, kapucin iz Škofje Loke. 

[[image_3_article_81626]]

Romanje je bilo del praznovanja 800. obletnice nastanka Hvalnice Stvarstva ali Sončne pesmi, najbolj znanega dela sv. Frančiška Asiškega, ki ga je slednji napisal leto pred svojo smrtjo. 

V Frančiškovi konferenci Slovenije so želeli ob omenjeni obletnici pripraviti poseben dogodek. V Italiji so denimo uredili in povezali v celoto romarske poti, ki povezujejo kraje, kjer je hodil Frančišek. Pri nas pa so povezali samostane, v katerih delujejo bratje in sestre različnih frančiškanskih redov (minoriti, frančiškani, kapucini, klarise, Frančiškove sestre in šolske sestre).

[[image_4_article_81626]]

Od Kančevcev do Obale

Turinek nam pojasni, da so romanje začeli v Kančevcih na Goričkem, kjer so pri tamkajšnjih kapucinih prespali iz 2. na 3. september, nato pa pot nadaljevali proti Turnišču, Veržeju, Sveti Trojici v Slovenskih goricah in Mariboru, kjer so prenočili pri frančiškanih. Sledil je Ptuj, kjer je minoritski samostan, v nadaljevanju Ptujska Gora, Slovenska Bistrica (Frančiškove sestre), Olimje, Celje (kapucini), Nazarje, Kamnik (frančiškani), Repnje (šolske sestre), Brezje, Škofja Loka, Ljubljana (Župnija Štepanja vas), Stična, Trebnje, Kočevski rog (skavtski center), nato Kočevje, Cerknica, Orehek pri Postojni, Vipavski Križ pri kapucinih, Sveta Gora pri frančiškanih, Mirenski Grad (lazaristi), Komen, Sežana, Koper (frančiškani) do Pirana, kjer delujejo minoriti. 

[[image_5_article_81626]]

Uradno je bilo prijavljenih 130 romarjev, skupaj z neprijavljenimi se je ta številka gibala okoli 200. Nekateri so prehodili le eno etapo, drugi dve ali tri, samo naš sogovornik je, kot smo že omenili, kot edini prehodil vse. 

[[image_1_article_81626]]

Kje je bilo najtežje?

Zanimalo nas je, ali je bila hoja naporna? "Po mesecu dni hoje sem se, ko sem sedel v avto, prav čudno počutil. (smeh). Najdaljša in najtežja etapa je bila med Nazarjami in Kamnikom, čez Črnivec, kjer je bilo precej vzpona. Zelo naporna je bila tudi etapa iz Slovenske Bistrice v Olimje, saj je ves dan deževalo. Bili smo popolnoma premočeni, pa se nismo imeli kje posušiti, tako da smo naslednje jutro spet oblekli mokra oblačila in nadaljevali  in nas je znova opral dež. Gospod Bog je že vedel, zakaj nas ni pustil suhih. Ponekod so nam pripravili zajtrk in večerjo, drugje pa nič. V gasilskem domu so nas sicer prijazno sprejeli, a brez ležišč - samo mize in stoli. Jaz sem spal kar na mizi, ker se nisem bal, da bi padel. Drugi so spali po tleh ali na stolih. Eden se je celo spravil pod mizo, a ni spal dobro, ker ga je skrbelo, da bo udaril glavo," nam pove Turinek. 

[[image_6_article_81626]]

Kljub temu, da je prehodil slabih 800 kilometrov, ni imel težav z obutvijo. Usnjeni čevlji so mu vzdržali. Uničil je le sandale, ki jih je nosil popoldne, ko je bilo suho vreme. "Potem pa sem od vnuka dobil še ene lahke copate za hojo po asfaltu, za suho vreme."

Naslednje leto morda s kolesom 

Turinek nam ob koncu pove, da bi takšno pot še kdaj ponovil, in sicer s kolesom. "Razmišljam o tem. Bil sem dvakrat operiran na kolku, zato se z navadnim kolesom ne morem več voziti, imam pa ležeče kolo, spredaj dve kolesi, zadaj eno, in pomaga elektrika na sončne celice. Če mi bo dano, bi naslednje leto, ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška (umrl je 3. oktobra 1226, praznik pa je 4. oktobra), pot ponovil s kolesom. Takrat bi lahko prevozil po dve ali tri etape na dan."

[[image_2_article_81626]]