Pri Ribičevem križu, ki na svojem mestu stoji že od leta 1923, se verniki k blagoslovu jedi neprekinjeno zbirajo že vse od leta 1952. Letošnji blagoslov pa je bil še posebej slovesen, saj so se krajani zbrali prvič po lanski temeljiti obnovi križa.

Kot je po blagoslovu izpostavil duhovni pomočnik Janko Babič, ki je vodil obred, je bila množica prisotnih za lokalno okolje ponovno izjemno lepa. Sam je naštel približno 50 košaric, kar pomeni, da se je blagoslova udeležilo slabih 100 ljudi.

Kaj predstavljajo jedi v košari?

[[image_3_article_87148]]

Babič je sicer med obredom na poljuden in zanimiv način vernikom osvežil znanje o simboliki velikonočnih jedi, kar je bilo zanimivo tako za mlajše, kot tudi za starejše obiskovalce. Po njegovih besedah kristjani k blagoslovu ne prinašajo jedi le zaradi navade.

"Nekateri na to gledajo zgolj kot na tradicijo, sam pa v tem vidim globlji pomen.​​​​​ Kristjani prinašamo ta jedila k blagoslovu, ker se s tem spominjamo Jezusa Kristusa in njegove cene odrešenja.Velikonočno tridnevje se zrcali v naših košarah: kruh je podoba zadnje večerje in začetka svete evharistije na veliki četrtek. Meso nas spominja na Jezusovo telo na križu na veliki petek, prav tako hren, ki po svoji obliki ponazarja žeblje, po okusu pa njegovo trpljenje. Jajca oziroma pirhi imajo različne simbole; rdeči so kapljice krvi, nepobarvani pa solze. Jajce samo po sebi pomeni božji grob, na veliko soboto je namreč Jezus v grobu. Na takšen način se preko jedil spominjamo odrešenja," je pojasnil.

[[image_4_article_87148]]

Ob tem je dodal, da je lahko blagoslov več kot le tradicija: "Pomembno je, da ljudje pridejo skupaj in nekaj doživijo, da niso le zaprti v svojih sobah pred televizorji. Pa tudi, da pridejo k maši, kjer doživimo vrhunec naše vere, to je slavljenje Gospoda, skupno petje in veselje. Ko Jezusa pod podobo kruha zaužijemo, se trudimo postati boljši ljudje."

Sogovornik je bil tudi vidno vesel obiska mlajših generacij. "Seveda, otroci so vedno tukaj, a opazil sem precej srednješolcev in starejših mladih. Vesel sem, da prihajajo, verjetno tudi na spodbudo staršev, brez katerih bi vprašanje, če bili tukaj. To je zelo lepa spodbuda in misel, da tudi mladi želijo nekaj več," je pokomentiral in ob tem dodal, da ljudje, ki pridejo k 'žegnu', "iščejo nekaj globljega, ne le tisti minimalizem."

[[image_1_article_87148]]

"Poseben občutek, ki ga lahko doživiš le v lokalnem okolju"

Ena izmed obiskovalk nam je po dogodku zaupala,da so se blagoslova pri Ribičevem križu udeleževali že njeni starši, v zgodnjih otroških letih pa se jim je tudi sama pridružila. "To je res en poseben občutek, ki ga lahko doživiš le v lokalnem okolju in upam, da se bo ta tradicija še skozi leta nadaljevala," je dejala.

Blagoslov pri Ribičevem križu, ki naj bi ime dobil po tesarju, ki naj bi ga postavil ali obnovil okoli leta 1923, sicer ostaja eden redkih dogodkov na prostem v okolici, ki privabi tolikšno število ljudi. Po uradnem delu pa so domačini še dolgo klepetali, obujali spomine in se spraševali, ali bo blagoslov na tej lokaciji izveden tudi prihodnje leto. 

[[image_2_article_87148]]

[[image_5_article_87148]]