Pred dnevi smo v našem mediju pisali o tem, da sta se po več kot tridesetih letih na most čez reko Pesnico pri Pesniških vratih vrnili uradni oznaki za reko Pesnico, ki sta bili uničeni v osamosvojitveni vojni leta 1991. Izkazalo se je, da je vrnitev oznak del prizadevanj članic in članov Kulturno-umetniškega društva Marice Kerenčič Pesnica, s katerimi želijo ob današnjem 22. marcu, svetovnem dnevu voda, opozoriti na bližnje vodotoke, ki dajejo njihovim krajem identiteto. Tako so še sami ob mostu čez potok Cirknica v središču Pesnice pri Mariboru postavili leseno tablo z oznako vodotoka Cirknica, ki teče skozi središče naselja. Potok, ki izvira skorajda na sami slovensko-avstrijsko državni meji, v zaselku Grassnitzberg (Krasnica), je v preteklosti zaznamoval dolino od Šentilja do železniškega viadukta pri Pesniškem Dvoru, kjer se Cirknica izliva v Pesnico.
FOTO: Arhiv KUD Marice Kerenčič
Potok je nekoč grozeče poplavljal
Predvsem spomladi in pozno jeseni je potok, ki se ga v nekaterih delih Cirkniške doline v pokrajini še komajda opazi, saj je bil s številnimi regulacijami zreduciran na funkcijo odvodnega kanala, znal grozeče poplavljati.
Da je potok v preteklosti res poplavljal, je razvidno iz članka, objavljenega v Slovenskem gospodarju iz leta 1916:
FOTO: Arhiv KUD Marice Kerenčič
Prve regulacije so spremenile tek potoka že z izgradnjo odseka južne železnice med Gradcem in Dunajem okoli leta 1845 (novembra istega leta je prvi vlak pripeljal v Pesnico), a je potok poplavljal še vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.
FOTO: Wikipedia
Tako je vplival tudi na podobo krajine, saj v dolini Cirknice ne najdemo strnjenih naselij v nižinah, temveč posamezne hiše po vzpetinah in bregovih. Klasična vaška središča, kot je to v Pesnici pri Mariboru, so začela nastajati v zadnjih desetletjih. Omenjeno naselje je prav Cirknica s svojo strugo (in poplavami) delila na Jelenče na vzhodnem bregu in Ranco na zahodnem. Naravne struge potoka tako od naselja Cirknica do izliva v Pesnico danes ne najdemo več, zamenjali so jo umetno speljani potočni kanali. Tudi zaradi nestanovitnosti potočne struge se je katastrska meja med Jelenčami in Ranco skozi zgodovino preselila na traso železniške proge Dunaj-Trst.
FOTO: Železniški muzej Slovenskih železnic
Življenje v in ob potoku nekoč in danes
Če je bilo še po drugi svetovni vojni (do večjih regulacij) v potoku videti številne ribe, ki jim ribiči pravijo »drobiž«, a tudi ščuke, podusti in klene, bi si danes, ko se zazremo v potok, lahko žalostno zamrmrali Smodetovo »Mrtvo reko«.
FOTO: Železniški muzej Slovenskih železnic
A vse le ni tako črno. Lani so se v spodnji tok Cirknice ob železniškem viaduktu pri Pesnici naselili bobri. Bober je bil zaradi svojega dragocenega kožuha v preteklosti v Sloveniji skorajda iztrebljen, sedaj pa je v Slovenskih goricah, od Ormoža do Pesnice, ponovno stalno prisoten. Pri nas ga tako ponovno najdemo ob Dravi, Muri, Savi, Krki, Sotli, Kolpi, … Ta glodalec s podiranjem dreves in izdelavo jezov ustvarja mokrišča, ki pomembno blažijo podnebne spremembe ter povečujejo biodiverziteto in pripomorejo k čiščenju vode. Bober je danes zavarovana vrsta, ki jo najdemo na seznamu živalskih vrst Natura 2000.
FOTO: Arhiv KUD Marice Kerenčič
Svetovni dan voda 2022
Tema svetovnega dneva voda leta 2022 je podzemna voda, njeno geslo pa »Podzemna voda: Skrito naj postane vidno«. Leta 1993 je Generalna skupščina OZN sprejela sklep, s katerim od takrat vsako leto 22. marca zaznamujemo dan, namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. Eden izmed dokazov, da so ta dan ljudje po vsem svetu ponotranjili in vzeli za svojega, so prav aktivnosti, ki so se jih ob tem dnevu lotili v Kulturno-umetniškem društvu Marice Kerenčič Pesnica. Pri tem so se povezali z zavodom Modra delavnica iz Frama, ki deluje na področju učenja otrok v naravoslovju in tehniki in ki je tablo z oznako Cirknica tudi izdelal. Skupaj so tako kraju in potoku vrnili delček identitete, ki se je v zadnjih letih že izgubljal.
FOTO: Arhiv KUD Marice Kerenčič
