Center Jakobskega Dola v občini Pesnica je v petek zvečer zaživel s strašljivimi dekoracijami iz buč in domačini ter obiskovalci od blizu in daleč. Bilo jih je vsaj 300, nekateri med njimi so si nadeli opravo čarovnikov in čarovnic. Vse z enim namenom - da počastijo spomin na Jerico Šef, zadnjo jakobsko čarovnico. 

Povezala so se vsa društva, prav tako vrtec in šola

Organizator že četrtega tovrstnega dogodka je bilo Kulturno umetniško društvo Jakob, ki ga prizadevno vodi Franja Senčič. Ta je poudarila, da ni šlo za praznovane noči čarovnic (Halloween), pač pa so se spomnili na Jerico, ki je bila ena izmed več sto žrtev čarovniških procesov v srednjem veku.

Da pa je bilo celotno dogajanje karseda zanimivo, so se zbrala vsa društva v kraju in sodelovala s svojo ponudbo. Kmečke žene so poskrbele za prigrizek, vinogradniki za dobro vinsko kapljico, Enduro klub Jakob je pekel kostanj, vrtec je skrbel za poslikavo obrazov, domača zeliščarka Jožica Šerbinek pa je med drugim ponujala Jerin čaj iz domačih zelišč. Sodelovali so tudi: sekcija za ohranjanje ljudskega izročila KD Mi Jakob, Odbojkarski klub Letn Hlapje, PGD Jakobski Dol in še kdo.

[[image_6_article_71234]]  

"Jerin čaj sem naredila sama. Po pričevanjih naj bi ga pripravljala njena mama. Iskala je zelišča, jih mešala in dajala ženam po vaseh z namenom, da bi jih spili njihovi možje. Pomagal naj bi pri tem, da bi bili moški manj agresivni," nam je povedala Jožica Šerbinek. 

Devetošolci so v zameno za prostovoljne prispevke ponujali kokice in palačinke, kulturniki pa so ustvarjali čarovniške lučke, s katerimi se je, ko je padel mrak, zbrana množica podala do bližnjega pokopališča, kjer je na tamkajšnji mrliški vežici spominska plošča, posvečena Jerici Šef. 

Na plošči iz domačega peščenega kamna je napis: 1661 / Jerica Schöpf / shrtev / zharovnishkega / procesa / iz Sv. Jakoba (Jerica Šef, žrtev čarovniškega procesa iz Sv. Jakoba). V originalu so uporabljene enake črke in enak črkopis kot v prvi slovenski tiskani knjigi – Abecedniku in Katekizmu Primoža Trubarja iz leta 1550. Spominsko ploščo je leta 2010 izdelal Leon Senčič.

Najboljše dekoracije iz buč so nagradili 

Krožišče v centru Jakobskega Dola so napolnile buče. Te so otroci s svojimi učitelji in mentorji zadnji teden izrezovali v šoli in vrtcu in na ta način ustvarili velikansko dekoracijo. Za dekoracije iz buč so poskrbela tudi posamezna društva in posamezniki. Kot je običaj, so nagradili največjo dekoracijo, nagrado v tej kategoriji sta prejela vrtec in osnovna šola. Najlepšo dekoracijo društva so izdelale članice Društva kmečkih žena Jakobski Dol, podelili pa so tudi nagrade v posamičnih dekoracijah. 

[[image_3_article_71234]]

Prišel je tudi Rene Krhin 

Obiskovalci, ti so prišli tudi iz Maribora, sosednjega Lenarta in Jurovskega Dola, so bili nad videnim navdušeni. "Prireditev je odlična, vsako leto isto dobra. Hčerki Mia in Ela sta, ena je v osnovni šoli, druga v vrtcu, izrezali buči in jo prinesli s seboj," nam je povedal domačin Dušan. 

[[image_1_article_71234]]

Med prisotnimi smo opazili tudi domačina Reneja Krhina, enega najboljših slovenskih nogometašev, sicer podpredsednika Krajevne skupnosti Jakob. Na prireditev je prišel v družbi svoje družine in družinskih prijateljev, vsi pa so bili našemljeni v čarovnike in čarovnice. "Po res dolgem času se mi je letos uspelo udeležiti tega dogodka. Gre za zelo lepo tradicijo, s katero se krajani med seboj povezujemo." 

[[image_2_article_71234]]

Jerice se se spomnili v kratkim programom in pred njeno spominsko ploščo prižgali svečko 

Jerica Šef je na podlagi zgodovinskih pisnih virov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor, živela v Jakobskem Dolu. Rodila se je leta 1605, njena mama je bila Julijana, oče Pavel Korošec. Bili so podložniki gospodarja Jurčiča. Jerica se je poročila s Simonom Šefom, najbrž je imela otroke in živela preprosto revno življenje na vasi.

Leta 1961, ko se je v deželah Štajerske razplamtel lov na čarovnice, so zasliševali neko Apolonijo. Med hudim mučenjem je omenila, da je bila med ženskami, s katerimi je čarala, tudi Jerica Šef. 

Jerico so najprej pripeljali v ječo na grad Hrastovec, od tam pa junija 1661 na grad v Gornjo Radgono. Med mučenjem je priznala, da se je enkrat srečala z zlim sovragom, drugič pa s hudičem v podobi črnega psa. Več prič naj bi na zaslišanju trdilo, da jim je grozila z nevarnimi grožnjami. Kot je mogoče prebrati v diplomski nalogi Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona avtorice Tjaše Lesjak, naj bi jim začarala živino in posedovala različna čarovniška sredstva.

To je bilo dovolj, da so Jerico obsodili, da je čarovnica, in živo sežgali na grmadi v Gornji Radgoni. Zaprli so še njeni dve sestri. 

[[image_4_article_71234]]

Po dobrih desetih minutah hoje do mrliške vežice je pri spominski plošči potekal kratek program, Jerici v spomin je Franja Senčič prižgala tudi svečko. V lanskem letu so prikazali risanko o Jerici, predlani si je Nina Žavcer, članica Kulturno umetniškega društva Jakob, nadela Jeričina oblačila in predstavila njeno zgodbo. Tokrat je Franja Senčič ob slikovnem gradivu na kratko povzela dogajanje pred dobrimi 350 leti, ko so bile slovenske dežele pod oblastjo Habsburžanov. 

[[image_5_article_71234]]