Na nastanek Slovenskih goric, ki so zgrajene iz rahlo nagubnih, slabo sprijetih neogenskih morskih usedlin, je močno vplivalo Panonsko morje. To je za seboj pustilo najrazličnejše kamnine in fosile, ki jih je največ v raznih opuščenih kamnolomih, gramoznicah in odkopih.
Pred leti so bili kosi precej večji
Velikokrat pa se zgodi, da na fosile naletijo kmetje pri delu na polju.Tak primer prihaja iz Ročice pri Jakobskem Dolu v občini Pesnica, kjer je njiva družine Horvat že vrsto let prava zakladnica kamnin in fosilov. Povedali so nam, da so pred tridesetimi leti s plugom izorali velike primerke fosilov, med njimi so bile tudi razne školjke, v zadnjih letih pa so ti kosi vedno manjši. "Fosili so pred leti merili tudi do 30 centimetrov. Ko so še orali z živino, plug ni šel tako globoko, s traktorskim oranjem pa se je to spremenilo. Izorali smo za več samokolnic tega materiala, ki smo ga zvozili na kolovozne poti in drugam."
[[image_1_article_63059]]
Z leti so tovrstni fosili in kamnine postali zanimivi za zbiralce. Zgornjo fotografijo fosilov, ki prihaja iz prej omenjene njive v bližini Jakobskega Dola, je objavil Leopold Methans, obrtnik-kamnosek, umetnik, pripovedovalec zgodb, predvsem pa ljubitelj kulturne dediščine Slovenskih goric. Še najbolj znan je po tako imenovani Methansovi hiši v Zgornjem Dražen Vrhu, v kateri sta urejeni entološka zbirka in umetniška galerija.
