Jožefa Horvata prebivalci občine Pesnica zelo dobro poznajo. Najbližji mu pravijo kar Joško, brez njega marsikaj v Pernici, kjer je doma, ne bi bilo narejeno. Veliko naredi za tamkajšnjo župnijo, za sosede in prijatelje ter nasploh za celotno občino. Ljudje ga najbolj poznajo po tem, da je predsednik Konjeniškega kluba Zlata Horda, da je lastnik nekaj zanimivih in redkih starodobnih vozil, marsikdo pa ne ve, da je odličen kovač in da je pod njegovo hišo še vedno ohranjena kovačija. 

S kovaštvom sta se ukvarjala že njegova dedek in oče

Rojen je bil doma, na njegovi domačiji tik ob glavni cesti Lenart - Pernica z ženo preživljata jesen življenja, sin je blizu zgradil novo hišo, hčerka živi v Mariboru. Ima tri leta starejšega brata, ki je svoj dom našel v Hotinji vasi. Na vprašanje, ali je kovaška obrt že od nekdaj v njegovi družini, nam odgovori: "Kovač je bil že moj dedek, ki je imel sprva našo kovačijo, to je bilo pred letom 1900, v najemu, kasneje jo je še dozidal. S kovaštvom se je ukvarjal do leta 1950, kasneje je kovaško obrt prevzel moj oče, ki je bil kovač do leta 1974. Kot otrok sem veliko časa preživel v kovačiji. Sicer sem želel postati mehanik, vendar je oče vztrajal, da sem doma v kovačiji. Tako sem v Mariboru obiskoval kovaško šolo. Kasneje v vojski so vedeli, da sem kovač, zato sem moral tam ves čas kovati konje. Ko sem se vrnil domov, sem želel početi še kaj drugega. Najprej sem se zaposlil v Košakih, v Tovarni stikalnih naprav, kasneje sem šel v avtoprevozništvo, zdaj pa sem že osem let upokojen."

[[image_1_article_63350]]

Že kot 12-letnik je imel v rokah varilni aparat

Kovačija je danes ohranjena v prvotnem stanju z vsem orodjem in opremo, nekoliko so, potem ko ni bilo več vajencev, spremenili le kurišče. Jožef tradicijo kovaštva sicer še vedno ohranja, vsakemu z veseljem pokaže svoje kovaške spretnosti. Njegov oče, ki je bil tudi gasilec, je bil v kraju znan tudi po zdravljenju živali. Kovači namreč niso le kovali konjev, ampak tudi obrezovali parklje drugih živali. "V tistih časih smo delali v kovačiji noč in dan. Pri nas so se za popravila ustavljali tudi lastniki koles, kočij, zapravljivčkov, ... Oče je imel v tistih časih kot edini daleč naokoli avtogeni aparat za varjenje. Ko sem bil star osem let, me je naučil elektro varjenja. V starem gasilskem domu sem leta 1966 kot 12-letnik s pomočjo očeta in strica zavaril celotno ograjo na stolpu."

[[image_2_article_63350]]

Zlato hordo je ustanovil pred 28 leti 

Še ena stalnica domačije so konji; imela sta jih že Jožefova dedek in oče, ima jih tudi naš sogovornik, ki pa skrb zanje, trenutno jih je šest, vse bolj prenaša na mlajšo, 12-letno vnukinjo. Veliko veselja z njimi ima tudi njegova starejša vnukinja. Je pa Jožef pred 28 leti ustanovil Konjeniško društvo Zlata horda. Ob ustanovitvi je društvo štelo 16 članov, trenutno jih je aktivnih od osem do deset. Sodelujejo na dogodkih ob krajevnem prazniku in velikokrat priskočijo na pomoč drugim društvom. 

Obnovil je 16 starodobnih vozil, eno je izdelal sam 

Jožefa so že v mladosti zanimala starodobna vozila. Še preden je šel v vojsko je obnovil mercedesa in gordinija, kasneje je postal član sedanjega društva Veteran klub Maribor. "Vsa vozila sem sem restavriral; od pločevine, elektrike do barvanja. Skupaj sem obnovil že 16 starodobnih vozil; med njimi so tudi traktorji. Pred dvema letoma sem prodal ruskega džipa uaza, kupil pa sem mercedesa CLX 320, ki pa ima status mladodobnika." 

[[image_3_article_63350]]

Še posebej je ponosen na vozilo, ki ga je leta 2012 naredil sam. Gre za tako imenovano trikolo (VW trike), ki ga je izdelal iz starega hrošča. Veliko dela je opravil v kovačiji, vozilo pa je tudi homologiral in ga registriral. Zdaj ga z veseljem pokaže na srečanjih lastnikov starodobnih vozil. V njegovi garaži najdemo tudi moped APN 4, pony express, dva starodobna traktorja (hanomag, david brown) in več starih koles.

[[image_6_article_63350]]

Z unimogom opravlja številne prevoze

Krajani pa Jožefa običajno videvajo za volanom unimoga, izredno zmogljivega terenskega vozila. Z njim po občini zadnjih sedem let prevaža sv. Miklavža in Božička, pred tem je to okoli 30 let počel s konji. V letih covida je po pesniški občini z unimogom napravil več kot 300 kilometrov. V zadnjem času je unimog uporaben tudi pri prevozih gostov v času, ko vinarji Jakoba, Jarenine in Svečine na široko odprejo vrata. Gre za unimoga z letnico 1974, ki mu pripne voz domače izdelave. Tega je izdelal leta 2008, ko je z njim v Pernico, takrat s konjsko vprego v družbi svoje prve vnukinje Nine, pripeljal znamenitega Franca Pestotnika, ki ga mnogi poznajo kot Podokničarja. Leta 1997 je s konjsko vprego in kočijo v Pernico pripeljal novomašnika Sandija Korena. 

[[image_4_article_63350]]

V lasti ima še unimoga z letnico izdelave 1952, ki je recimo na sejmu v Jablah dobil šampionski naziv. "Gre za izvirnega unimoga prve serije, ki sem ga obdržal v prvotnem stanju. Daleč naokoli je edini."

[[image_5_article_63350]]

Najbolj je vesel, ko se zbere celotna družina

Jožef Horvat je ravno v teh dneh praznoval 70. rojstni dan. Tudi letos ga čaka veliko dejavnosti; vožnje s starodobnimi vozili, blagoslov konj v Jurovskem Dolu, srečanja starodobnikov, vožnje s konjsko vprego in še marsikaj. Obvlada tudi pritrkavanje na cerkvene zvonove, česar je naučil tudi svoji vnukinji Nino in Evo. V preteklosti je s kolegi iz konjeniškega društva na ptujskem Kurentovanju dvakrat osvojil drugo nagrado za izvirno skupinsko masko. Še najbolj vesel pa je, ko se celotna družina zbere doma, kar se zgodi zelo pogosto.