V pustnem času je v Sloveniji značilna peka krofov. Gre za pecivo iz kvašenega testa, polnjeno z različnimi nadevi, po navadi z marelično marmelado, lahko pa tudi s čokoladno, vanilijevo ali kakšno drugo kremo. Največ krofov pri nas spečejo na Trojanah, kjer to počnejo že od leta 1961. Kot so nam povedali, v tem času dnevno prodajo do 10.000 krofov, v času od “debelega četrtka” do pepelnične srede jih bodo po predvidevanjih spekli okoli 100.000.
O peki krofov smo se pogovarjali z Marto Kraner, predsednico Društva kmečkih žena Jakob v občini Pesnica, ki društvo vodi eno leto, njegova članica je že 23 let. Je domačinka iz Jakobskega Dola, rodila se je v kmečki družini in je najmlajša izmed treh sester. Po poklicu je kmetijska tehnica, 18 let je bila v službi. “Po rojstvu tretjega otroka sem ostala doma in prevzela kmetijo. Z možem sva iz mešane kmetije prešla na vinogradniško, obdelujemo sedem hektarjev vinogradov, vino stekleničimo in prodajamo.”
S testa so izrezovali kroge in jih polnili z marelično marmelado
Naša sogovornica se spominja, da se je pustni čas v njihovi družini vedno začel na svečnico, takrat so tudi pekli krofe, te tradicije se držijo še danes. “Krofe je pekla mama, vedno sem dobila kos testa, ki sem ga lahko sama obdelala. Vedno smo jih polnili z marelično marmelado, izdelovali pa z valjanjem testa in izrezovanjem krogov. Na njih smo dali malo marmelade, ki je morala biti v sredini kroga, nakar smo vse skupaj pokrili z drugim krogom, robove stisnili s prsti in z manjšim modelom ponovno izrezali krog. Ostanke testa smo znova zgnetli in ponavljali postopek do porabe testa. Testo smo stepali s kuhalnico, kar je bilo zahtevno delo.” Marta Kraner še pove, da so krofe cvrli v masti, za pepelnico, ko je strogi post, so jih spekli v pečici, nekateri tudi na bučnem olju. Na vprašanje, ali je bilo pri njih doma na voljo dovolj sestavin za peko, Kranerjeva odgovori: “Sestavine so bile na voljo, ker je bilo praktično vse doma: jajca, mleko, tudi maslo, kasneje margarina, ponekod tudi mast, moka.”
Prostor mora biti primerno topel, ne sme biti prepiha
Sama zdaj krofe v glavnem peče v pustnem času, včasih tudi za trgatev, in to povečini za lastne potrebe, če ji čas dopušča, tudi za društvo. “Za mene je edino polnilo domača marelična marmelada. Testo mora bit dobro pregneteno, danes to delamo z mešalniki, pustimo enkrat vzhajati, pregnetemo, pustimo vzhajati in šele nato oblikujemo v dlaneh kroglice, ki jih polagamo dovolj narazen na pomokan prt, jih pokrijemo in pustimo vzhajati. Prostor mora biti primerno topel, ne sme biti prepiha. Ko jih cvremo, polagamo zgornjo stran v maščobo in pokrijemo. Cvremo jih počasi, da dobijo zlato rumeno barvo, odkrijemo, obrnemo in ocvremo še na drugi strani. Vedno uporabljam sveži kvas. Ko so krofi še mlačni, vanje vbrizgam marmelado in jih potresem s sladkorjem. Za izdelavo krofov je potreben čas, na hitro to ne gre.”
Peče manjše krofe
Na vprašanje, kaj stori, da je obroč okoli krofa enakomeren, odgovori: “Za to ni posebnega recepta. Pomembno pa je, da je testo dobro pregneteno in primerno vzhajano, potrebna je primerna temperatura v prostoru, krofi ne smejo biti na prepihu, sestavine morajo biti sveže, …” Kranerjeva še pravi, da zdaj peče manjše krofe kot včasih, približno polovico trojanskega. “V naši družini smo mnenja, da lahko namesto enega velikega poješ tudi dva mala, da pa bi pol velikega pustili, kar se velikokrat zgodi, pa je greh.”
Iz beljakov, ki jih pri peki krofov ne uporablja, pa Marta Kraner speče beljakov kruh. “V sneg beljakov dodamo sladkor, stopljeno maslo, moko, narezane orehe in čokolado, narezano na koščke, nakar to spečemo v biskvitnem modelu. Nekateri temu zdaj rečejo Urškino pecivo.”
Društvo kmečkih žena Jakob deluje od leta 1987, trenutno združuje 37 članic. Organizirajo predavanja o vzgoji rastlin, zasaditvi domačega vrta, kuharski tečaj. Njihov tradicionalni dogodek je prireditev Druženje hrane in vina in tekmovanje društev kmečkih žena iz Slovenije v kuhanju kisle župe. Redno sodelujejo z občino, krajevno skupnostjo, osnovno šolo in župnijo.