Akumulacijsko jezero Pernica oziroma naravni biser občine Pesnica ima skupno površino 90 hektarjev in se razprostira med naseljema Vosek in Vukovje. Kot so sporočili iz občinske uprave, je jezero pomemben biotop za vodne ptice in eno od postajališč nekaterih ptic selivk. Za občino pa je predvsem zanimivo iz ribogojnega, ribiškega ter turističnega vidika.

Po informacijah iz leta 2019 in glede na redni izpis iz zemljiške knjige, je na sklep o vpisu lastninske pravice še vedno v teku pritožba. Kot je znano, je sicer jezero v lastništvu države in podjetja Ribe Maribor.

Kakšno je trenutno stanje jezera?

Po dokončanju trase avtoceste in izgradnji novega iztočnega objekta je na jezeru Pernica 1 že večkrat prišlo do več masovnih poginov rib. To se je običajno zgodilo takrat, ko se je več faktorjev pojavilo istočasno. V času ribogojske dejavnosti v obeh jezerih so bile tja prinesene tudi tujerodne invazivne vrste rib, kot sta srebrni koreselj in ameriški somič. Obe vrsti se v ugodnih razmerah lahko prekomerno razmnožita in s tem poslabšata razmere v jezeru.

V času ribogojske dejavnosti v obeh jezerih so bile tja prinesene tudi tujerodne invazivne vrste rib, kot sta srebrni koreselj in ameriški somič.

V jezeru Pernica 1 dodatno težavo predstavljajo naplavine, ki jih reka Pesnica z visokimi vodami prinese v jezero in se v njem odložijo. Zaradi tega se je do danes na nekaterih mestih globina vode znižala tudi za več kot 2 metra. Posledično se v sušnih poletnih obdobjih voda močno pregreje, kar lahko v kombinaciji s prekomerno količino rib in namnožitvijo alg privede do poginov rib. Še eden od faktorjev, ki pomembno vpliva na možnost poginov, je količina dotoka vode v jezero. V ekstremnih sušnih obdobjih lahko dotok vode iz Pesnice usahne, večinoma pa se dotok vode zmanjša na količino, ki ne nadomešča izhlapevanja vode.

Predvidevamo, da je v jezeru ponovno prisotna večja količina rib, ki jih z metodo ribolova ne bo možno dovolj zmanjšati. Zapornica na koncu jezera je bila načrtovana predvsem za zagotavljanje poplavne varnosti in vzdrževanje normalnega vodostaja v jezeru. Ta zapornica ni ustrezna za izlov rib, ker z njenim odpiranjem prihaja do poškodb rib.

Trenutni vodostaj jezer je zadovoljiv, rib pa je še veliko v zgornjem in spodnjem jezeru. Predvidevajo, da je v jezeru ponovno prisotna večja količina rib, ki jih z metodo ribolova ne bo možno dovolj zmanjšati. Zapornica na koncu jezera je bila načrtovana predvsem za zagotavljanje poplavne varnosti in vzdrževanje normalnega vodostaja v jezeru. Ta zapornica ni ustrezna za izlov rib, ker z njenim odpiranjem prihaja do poškodb rib.

Nova zapornica na iztoku iz jezera Pernica 1 ne omogoča praznjenja akumulacije na način, da bi se gladina vode v akumulaciji nižala s prelivanjem vode čez zapornico. Nova zapornica je namreč narejena iz enega kosa, tako da je treba v primeru zniževanja gladine vode celotno zapornico dvigniti. To pa v začetni fazi praznjenja akumulacije povzroči velike vlečne sile, ki posesajo ribe, ki so v neposredni bližini zapornice. Večje ribe se zagozdijo v špranji ali se močno poškodujejo in večinoma poginejo.

Direkcija Republike Slovenije za vode  upravlja s hidromehansko opremo in skrbi za osnovno funkcijo jezera, t. j. zadrževanje visokovodnega vala Pesnice

Obrnili smo se tudi na Direkcijo Republike Slovenije za vode, ki je med drugim pristojna za ohranjanje nivoja vode v obeh jezerih. Andrej Lukman in Mateja Klaneček sta nam sporočila naslednje:

Akumulacija Pernica I (spodnja) je bila zgrajena v letih 1968 do 1969 za zadrževanje visokovodnega vala Pesnice ter njenih pritokov Jareninskega in Vukovskega potoka. Leta 1971 je bilo za potrebe ribogojstva ojezerjeno še območje gorvodno od cestnega nasipa ceste Pernica-Vukovje. Z izvedbo del je nastala nova, popolnoma samostojna akumulacija Pernica II. Ker je akumulacija večnamenska, jo je Agrokombinat Maribor (kasneje Ribe d.o.o.) ves čas koristil za gojenje toplovodnih rib. Zaradi tega je bilo potrebno upravljanje z akumulacijo nenehno prilagajati med potrebami zadrževanja visokih vod in ribogojstva, čeprav so bili interesi večkrat nasprotujoči. Podjetju RIBE d. o. o. v dolgih letih prizadevanj ni uspelo pridobiti koncesije oz. vodnega dovoljenja za upravljanje dejavnosti ribogojstva. Po zakonu o sladkovodnem ribištvu je tako do izdaje nove koncesije za ribji živelj v akumulaciji Pernica 1 odgovoren in pristojen Zavod za ribištvo Slovenije.

Podjetju RIBE d. o. o. v dolgih letih prizadevanj ni uspelo pridobiti koncesije oz. vodnega dovoljenja za upravljanje dejavnosti ribogojstva. Po zakonu o sladkovodnem ribištvu je tako do izdaje nove koncesije za ribji živelj v akumulaciji Pernica 1 odgovoren in pristojen Zavod za ribištvo Slovenije.

Ob izgradnji avtoceste Maribor – Lendava – madžarska meja, pododsek od km 2+500 do km 5+000 je bila izvedena tudi rekonstrukcija akumulacije Pernica (Pernica I) s ciljem povečanja retenzijskega učinka na visoke vode Pesnice. V okviru izvedene rekonstrukcije je bil izveden in rekonstruiran nov pregradni nasip, nov prelivni objekt s hidromehansko opremo in varnostnim prelivom s podslapjem, zavarovanje in ureditev brežin akumulacije ter bagranje mulja. Direkcija Republike Slovenije za vode tako upravlja s hidromehansko opremo in skrbi za osnovno funkcijo jezera, t. j. zadrževanje visokovodnega vala Pesnice.

Ste ob jezeru v zadnjem času opravili kakšne posege v sistemu ohranjanja nivoja vode?

Vsa problematika akumulacije Pernica 1 izhaja iz dejstva, da se je v toku 50 let v akumulaciji nabralo toliko naplavin, da zmanjšan volumen vode pod stalno koto ojezeritve, zlasti v poletnih mesecih, ogroža ribji živelj.

V poletnih mesecih, najpogosteje konec julija in v avgustu, je v letih 2008, 2010, 2013 in 2017 prišlo do obsežnejših poginov rib v spodnji akumulaciji Pernici I. V največjem obsegu v letu 2013, ko je poginilo več kot 20 ton rib, kot posledica intenzivnega »cvetenja« fitoplanktona.

Osnovna funkcija akumulacije, t. j. zadrževanje visokovodnega vala, zaenkrat zaradi zamuljenosti še ni ogrožena. V poletnih mesecih, najpogosteje konec julija in v avgustu, je v letih 2008, 2010, 2013 in 2017 prišlo do obsežnejših poginov rib v spodnji akumulaciji Pernici I. V največjem obsegu v letu 2013, ko je poginilo več kot 20 ton rib, kot posledica intenzivnega »cvetenja« fitoplanktona. V zadnjih letih se poginom rib skušamo izogniti z dvigom nivoja vode nad stalno kot ojezeritve 246,40 metrov nad morjem. Za premostitev značilnih nizkovodnih razmer v poletnih mesecih zadržujemo nabiro na koti 246,80, kar posledično pomeni, da moramo pri spremljanju vremenske napovedi biti dosledni in v primeru pričakovanih visokih voda koto ojezeritve pravočasno znižati.

Kateri so morebitni načrtovani posegi?

Ves čas obratovanja skrbimo, da se v območju zapornice plavje redno odstranjuje. V prihodnjih letih imamo namen opraviti selektivne poseke na nasipu in izvesti popravila na obstoječem prelivnem objektu.

Kakšna bi morala biti po vaše dolgoročna strategija upravljanja z jezerom?

Ponovno poudarjamo, da je akumulacija Pernica I in II namenjena zadrževanju, zato se mora strategija razvoja in upravljanja z akumulacijo Pernica I in II podrejati osnovni funkciji visokovodnega vala Pesnice. Jasno se morajo razdeliti pristojnosti med Direkcijo RS za vode (ki ima najvišjo pristojnost), Zavodom RS za  ribištvo in Občino Pesnico. Občina Pesnica ima sicer namen urediti Perniško jezero v turistične namene, vendar na način, da zagotovi za predvidene vsebine tudi potrebne pogoje (npr. poglobitev oz. odvzem mulja).

Pristojne v lokalni skupnosti smo vprašali, ali je ohranjanje nivoja vode v jezeru Pernica s strani direkcije za vode prava rešitev za preprečevanje pogina rib?

To je kratkoročna rešitev. Bistveni problem je, kot so sporočili iz Občine Pesnica, da jezero več ne opravlja svoje osnovne funkcije – to je zadrževanje visokih vod reke Pesnice in njenih pritokov.  Da bi preprečili pogine rib Direkcija RS za vode v zadnjih letih v času suše ohranja višji nivo vode v jezeru Pernica 1, kot je predpisano z obratovalnim pravilnikom. Nivo vode poskušajo ohranjati na koti 246,90.

Takojšnja odstranitev  tujerodnih vrst v Perniškem jezeru je ključna za celotni ribiški okoliš, saj sta se obe tujerodni invazivni vrsti razširili tudi v druge revirje ribiške družine in tudi vzdolž po reki Pesnici.

V zadnjih dveh letih večjih poginov v jezeru ni bilo, zato smo se vsi udeleženci strinjali, da se takšen režim vsaj do dolgoročne rešitve ohrani tudi v prihodnje. Glede na to, da še vedno ostaja proces zmanjševanja volumna jezera in domnevno povečevanje mase rib, ohranjanje višje kote ni dolgoročna rešitev, pač pa zgolj rešitev za nekaj let. V jezeru je potrebno vzpostaviti ustrezno naravno ravnovesje, kar se bo lahko doseglo samo z izpraznitvijo jezera in odstranitvijo vseh tujerodnih vrst rib. Takojšnja odstranitev  tujerodnih vrst v Perniškem jezeru je ključna za celotni ribiški okoliš, saj sta se obe tujerodni invazivni vrsti razširili tudi v druge revirje ribiške družine in tudi vzdolž po reki Pesnici, so še dodali v pesniški občini.

Civilna iniciativa je opozorila, da bi v okviru gradnje avtoceste morala biti izvedena poglobitev in odstranitev sedimenta iz jezera Pernica 1. Se glede tega kaj premika?

V Civilni iniciativi za ohranitev Perniškega jezera menijo, da samo ohranjanje nivoja vode ni dovolj za preprečitev pogina rib. Direkcija RS za vode zadnji dve leti korektno upravlja z vodostajem. Ampak akumulacije so preveč zamuljene, količina vode pa je premajhna za ribe.

Zaenkrat se še ni nič naredilo za odstranitev mulja. Površina jezer pa se vsako leto zmanjša zaradi nekontroliranega razraščanja rastlinja.

Ob poletnih temperaturah, segrevanju in izhlapevanju ribam hitro zmanjka kisika. Tako malo je vode, da je na določenih mestih viden mulj. Za boljšo predstavo: čaplje se lahko sprehajajo po sredini spodnjega jezera. Zaenkrat se še ni nič naredilo za odstranitev mulja. Površina jezer pa se vsako leto zmanjša zaradi nekontroliranega razraščanja rastlinja.

Bi bila potrebna popolna izpraznitev jezera Pernica 2?

Pobuda je bila, da se jeseni leta 2020 najprej izvede popolna izpraznitev jezera Pernica 2. Pri tem se odlovijo vse ribe, tujerodne vrste se izloči in odstrani. Predviden termin izlova bi moral biti od srede oktobra do srede novembra, ko se temperatura vode ustrezno zniža (vsaj 10oC).

Najprej bi se morali dogovoriti, kdo bo kril stroške izlova in nato narediti načrt izlova.  Glede na trenutno situacijo je ta zadeva ostala odprta.

Po izpraznitvi jezera Pernica 2 bi, vsaj delno, morali izloviti še Pernico 1. Preveriti bi bilo treba (DRSV) ali je možno pred levo zapornico na koncu jezera Pernica 1 (gledano vzdolžno) v pripravljene utore umestiti zagozde višine 20 – 30 cm, tako da bi se s postopnim odstranjevanjem le-teh nivo vode v jezeru postopno zniževal, do betona, na katerega nalegajo tablaste zapornice. Pred tem betonom ostane še ca. 1,5 m globoka voda, kar zelo oteži izlov rib iz jezera. Preveriti je treba možnost prečrpavanja te vode v podslapje, bodisi z natego ali aktivno s črpalkami (DRSV). Najprej bi se morali dogovoriti, kdo bo kril stroške izlova in nato narediti načrt izlova.  Glede na trenutno situacijo je ta zadeva ostala odprta.

Kakšna je trenutna vloga Ribiške družine Pesnica – Lenart?

Po podatkih Zavoda za ribištvo Republike Slovenije, jezeri nista vključeni v ribiško gojitveni načrt. Ribiška družina Pesnica-Lenart jezer nima vključenih v ribiško upravljanje, zato pri poginih po uradni dolžnosti ne sme ukrepati. Lahko pa Ribiško družino Pesnica-Lenart, ali koga drugega, za odstranjevanje rib najame občina ali Direkcija RS za vode. Zbrane ribe mora odpeljati veterinarsko higienska služba.

Ribiška družina Pesnica-Lenart jezer nima vključenih v ribiško upravljanje, zato pri poginih po uradni dolžnosti ne sme ukrepati. Lahko pa Ribiško družino Pesnica-Lenart, ali koga drugega, za odstranjevanje rib najame občina ali Direkcija RS za vode.

Na Zavodu za ribištvo Slovenije pripravljajo ribiško gojitveni načrt (v nadaljevanju RGN) za Pesniški ribiški okoliš za obdobje 2017 – 2022. Predvideno je bilo, da se akumulaciji Perniško jezero 1 in Perniško jezero 2 vključita v ta RGN. Na sestanku in terenskem ogledu dne 03.03.2020, ki so se ga udeležili predstavniki Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, predstavniki Ribiške družine Pesnica – Lenart in predstavnika Zavoda za ribištvo Slovenije so ugotovili naslednje: Obe jezeri sta v tako slabem stanju, da bi njihova vključitev v RGN 2017 – 2022 ogrozila obstoj Ribiške družine Pesnica–Lenart, zato bi morali pred vključitvijo obeh jezer v ribiško upravljanje RD Pesnica–Lenart izboljšati zatečeno stanje.

Branko Vukan: Edina pravica iz koncesijske pogodbe je prodaja ribolovnih dovolilnic

Tudi predsednik Ribiške družine Pesnica-Lenart Branko Vukan nam je potrdil, da Perniško jezero še ni pravno-formalno vključeno v njihov ribiško gojitveni načrt. Kot je pojasnil, so obveznosti  glede na ribiško gojitveni načrt ter koncesijsko pogodbo velike, edina pravica iz koncesijske pogodbe je prodaja ribolovnih dovolilnic, vse ostalo se nanaša na ribiško upravljanje, ki ga pripravi država z t.i. ribiškogojitvenimi načrti za posamezni ribiški okoliš.

Ribiška družina je sicer vključena v pogovore, ki potekajo med Občino Pesnica (vključeni prebivalci in KS Pernica), Zavodom za ribištvo, Zavodom za varstvo narave ter Direkcijo za vode. V pripravi je tudi osnutek, iz katerega je razvidno, da večina obale jezera ne bo namenjena ribolovu.

Se ob jezeru še vedno pojavljajo odpadki?

Ob jezeru, poteh in gozdovih se še vedno pojavljajo divja odlagališča in se odmetava embalaža. V teh primerih sodelujemo z medobčinskim inšpektoratom, ki naredi prijavo in popis, režijski obrat Občine Pesnica pa poskrbi za odvoz smeti.

Letos v marcu in aprilu so znova organizirali čistilni akciji, v katerih se je ponovno pokazalo, da se zaradi nekontroliranega ribolova ob in v okolici jezera še vedno pojavljajo odpadki.

Kakšen je predlog KS glede dolgoročnih načrtov za jezero?

Krajevna skupnost Pernica predlaga, da se najprej odstrani mulj iz spodnjega jezera, okrog jezer je potrebno urediti sprehajalno pot, postavijo naj se smetnjaki, klopi. Tudi učna pot s postavitvijo tabel o rastlinah in živalih, ki tukaj živijo, bi bila dobrodošla. Kontroliran športni ribolov s strani Ribiške družine Pesnica- Lenart bi odpravil krivolov in veliko onesnaževanje okolice jezer. V KS Pernica si močno želijo, da se na območju Perniških jezer uredi lastništvo, saj bodo le tako lahko realizirali projekte, ki so si jih zastavili. Prav tako si ob jezeru želijo mirno turistično dejavnost in da se vzpostavi red glede odlaganja odpadkov, nelegalnega ribarjenja in kampiranja. Zato menijo, da bi bil najboljši upravljalec jezer Ribiška družina Pesnica-Lenart.

Krajevna skupnost Pernica predlaga, da se najprej odstrani mulj iz spodnjega jezera, okrog jezer je potrebno urediti sprehajalno pot, postavijo naj se smetnjaki, klopi. Tudi učna pot s postavitvijo tabel o rastlinah in živalih, ki tukaj živijo, bi bila dobrodošla. Kontroliran športni ribolov s strani Ribiške družine Pesnica- Lenart bi odpravil krivolov in veliko onesnaževanje okolice jezer.

Občina Pesnica pa med drugim sodeluje tudi z mladimi arhitekti, ki bodo pripravili idejno zasnovo oziroma projekt ureditve sprehajalnih oz. učnih poti in potrebne infrastrukture za doživetja ob Perniških jezerih.