DNEVNA: V sadjarskem centru še tretji dan po neurju veliki kupi toče

Neurja s točo, ki so pretekli konec tedna divjala tudi na širšem mariborskem območju, so med drugim prizadela poljščine, sadno drevje in vinograde. Simona Hauptman, vodja svetovalne službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je pojasnila, da je bilo najhuje na območju občine Pesnica. “Epicenter neurij je bil na območju Gačnika, Jarenine, Jakobskega Dola, ob tem pa so prizadete, sicer v manjši meri, tudi kulture na območju Mestne občine Maribor, Kungote, tudi osrednjih Slovenskih goric, v smeri proti Cerkvenjaku.”

Na drevesih, ki niso bila zaščitena s protitočno mrežo, praktično ne bo pridelka

Sadjarski center Maribor – Gačnik, poskusna postaja Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor za pečkasto sadje, je, kljub temu, da je tam večina sadovnjakov pokritih s protitočnimi mrežami, v petkovem neurju utrpel veliko škodo. V sadjarskem centru, kjer so drevesa posajena na površini 11,5 hektarjev, je približno 20 tisoč dreves jablan, 800 dreves češenj in pol hektarja orehov. Okoli 85 odstotkov dreves je zaščitenih s protitočnimi mrežami.

“Petkovo neurje je pri nas v poznopopoldanskih in večernih urah naredilo katastrofalno škodo. Poškodovana so zlasti tista drevesa, ki niso bila pod protitočno mrežo, in to ne le za letos, temveč tudi za kasnejša leta. Regeneracija teh dreves bo trajala več let, velikokrat se zgodi, da celotna drevesa propadejo. Ti koščičarji so tako zasekani od toče, da v tem trenutku še natanko ne vemo, kako jih bomo sanirali. Za nasade, ki so pokriti z mrežami, pa lahko rečemo, da je mreža uspešno ubranila pridelek. Ponekod se je mreža zaradi močnega pojava toče odpela in popustila, tam je na drevesih tudi nekaj poškodb,” je pojasnila vodja sadjarskega centra Biserka Donik Purgaj. Ker je v kratkem času padla velika količina toče, se je v protitočnih mrežah zbrala velika količina točinih zrn, ki se je še vse do danes ohranila v velikih kupih sredi sadovnjaka.

Ker je v kratkem času padla velika količina toče, se je v protitočnih mrežah zbrala velika količina točinih zrn, ki se je še vse do danes ohranila v velikih kupih sredi sadovnjaka.

O višini škode je zaenkrat težko govoriti, jasno pa je, da je tam, kjer nasad ni bil zaščiten z mrežami, škoda 100-odstotna. Pridelka tam praktično ne bo. “Pod protitočnimi mrežami pa je kak odstotek poškodovanih plodov. Tam bo potrebno ročno redčenje, v okviru katerega bodo odstranili poškodovane plodove.” Posledično to za sadjarski center pomeni izpad prihodka, saj ima ta že vzpostavljene dobavne verige in zagotovljene odjemalce. “Po dveh zaporednih pozebah se konstantno soočamo z izgubo trga. Tudi naša enota mora namreč del sredstev zaslužiti na trgu, tako smo imeli letošnji pridelek že prodan oziroma vsaj zakupljen. Zdaj nam bo ta prihodek izpadel.”

In kaj bodo naslednji koraki? “Nasade bomo naprej sanirali z različnimi sredstvi za krepitev rastlin in razkuževanje. Poškropili bomo torej drevesa pod mrežami, aplikacije pa bomo izvedli tudi tam, kjer protitočnih mrež ni bilo. Z razkuževanjem bomo preprečili, da se v nasadih ne razvijejo bolezni ali glive, ki bi lahko zaradi močnih poškodb povzročile še večji propad dreves,” je še pojasnila Donik Purgajeva.

Močno prizadete so tudi poljščine, nič bolje ni z vinsko trto

Strokovne ekipe Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor so si sicer včeraj ogledale stanje na terenu. Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo, pravi, da bo potrebno nekatere poljščine ponovno sejati. “Ni težava samo v škodi, ki jo je povzročila toča, temveč se je nekaterih njivskih površinah pojavila še erozija. Njive namreč do zdaj še niso bile v veliki meri pokrite z rastlinsko prevleko, koruza še ni bila toliko razraščena, njen koreninski sistem je bil še zelo plitek, posledično pa korenine niso mogle zadržati velikih sil, ki so se pojavile, in tako je prišlo do večjih zdrsov in premikov zemlje. Govorimo lahko o zemeljski eroziji večjih razsežnosti. Ponekod bo tako potrebna ponovna setev koruze, na nekaterih njivah so 100-odstotno poškodovana tudi žita, klasje je zbito na tla. V takšnih primerih je možno žita posilirati in na istem mestu posejati kakšno drugo poljščino. Težave bodo tudi z bučami, tam, kjer so poškodovane vreže, se posevek ne bo razraščal, posledično pa ne bo pridelka.”

Glede vinske trte Simona Hauptman pravi, da je ponekod škoda v vinogradih tudi do 90-odstotna. “Res je, da se bo trta obrasla, žal pa pridelka marsikje skorajda ne bo. Iz sobrstov bodo, odvisno od posamezne trte, pognali novi poganjki, za katere pa ne bo nujno, da bodo rodni. Tam, kjer bo zdaj ocenjena škoda okoli 90 odstotkov, bo grozdja zelo malo, pa še to bo slabe kakovosti, saj je v tem trenutku ponekod trta že začela cveteti.”