Uspešne iniciative, kot so Konzorcij destinacije Štajerska, Partnerstvo za Pohorje in Dravska kolesarska pot, potrjujejo, da lahko povezovanje prinese izjemne rezultate. Z jasnim ciljem, da se Podravje postavi na mednarodni turistični zemljevid, partnerji nadgrajujejo ponudbo, skrbijo za promocijo in vključujejo sodobne pristope, kot sta digitalizacija in umetna inteligenca. O uspešnosti omenjenih partnerstev pa pričajo tudi rezultati, saj se regija Podravje približuje pomembnemu mejniku enega milijona prenočitev, kar je jasen dokaz naraščajočega zanimanja za ta del Slovenije.
Približevanje milijonu prenočitev
Zadnji rezultati kažejo, da se regija hitro približuje pomembnemu mejniku enega milijona prenočitev letno. To je pomemben dosežek, saj je število nočitev v Podravju v letu 2019, pred pandemijo, znašalo 813.000, v letu 2020 pa se je prepolovilo. Karmen Razlag,vodja Sektorja za turizem iz Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor poudarja, da je regija s povezovanjem in promocijskimi akcijami uspela povrniti in celo preseči rezultate izpred pandemije. "Vsekakor tovrstna povezovanja, ki jih v zadnjih letih močno vzpodbujamo kažejo prve rezultate," pove.
[[image_4_article_72742]]
Razlagova izpostavlja: "Vsi pripomoremo z lastnimi akcijami - pa naj bo to na lokalnem ali na regionalnem nivoju. Z vsem povezovanjem in s promocijskimi akcijami krepimo zavedanje o naši regiji in o naši destinaciji. Ko se združujemo in povezujemo združujemo tudi naša sredstva, kadre in znanje. Tako skrbimo za razvoj, za katerega se zavedamo, da ima v regiji velik potencial," pove. Partnerstvo za Pohorje tako povezuje kar tri regije, Dravska kolesarska pot pa Slovenijo s sosednjima državama - Avstrijo in Hrvaško. Skupne promocijske akcije so v letu 2023 dosegle dva milijona uporabnikov in povečale prenočitve, kot že omenjeno, na en milijon letno.
Vse naše aktivnosti s skupnim načrtovanjem, akcijami in nastopanjem pripomorejo k temu, da se številke prenočitev bližajo ali so že višje od tistih, ki so bile zabeležene leta 2019, kar je tudi trend na ravni celotne države.
Izjemna vloga prostovoljcev
[[image_5_article_72742]]
Pomen sodelovanja poudarja tudi Janja Viher, predsednica Štajerske turistične zveze, ki združuje 4600 prostovoljcev, od tega kar 1000 mlajših od 15 let. "Prostovoljstvo v turizmu je tretji steber našega uspeha. Mladim privzgajamo odgovornost do lokalnega okolja, s čimer ustvarjamo prihodnje strokovnjake v turizmu," pravi Viherjeva. Dodaja, da je v zadnjem letu v Podravju delovalo več kot 200.000 izobraženih lokalnih vodnikov, kar je pomemben temelj za izboljšanje izkušnje gostov.
"Ko govorimo o perspektivi kadrov moramo začeti z nagovarjanjem mladine, ki jih zanima boljši odnos do lokalnega okolja. Prostovoljstvo je v turizmu povezano z vsemi panogami, saj so prav prostovoljci tisti, ki tudi v profesionalnem svetu najverjetneje delujejo na področju turizma in prihajajo z znanjem, ki prenaša kompetence," še izpostavi.
Pomen digitalizacije in umetne inteligence
[[image_3_article_72742]]
Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja Raziskave in razvoj v Slovenski turistični organizaciji poudarja, da sta digitalizacija in umetna inteligenca ključni za razvoj turizma. Omogočata denimo boljše razumevanje potreb gostov, izboljšujeta poslovanje in krepita kakovost ponudbe.
Pri tem izpostavi, da umetna inteligenca (in nasploh digitalizacija) v zadnjem desetletju močno posegla v razvoj turizma globalno in v regiji. "Z digitalizacijo lahko izboljšujemo učinkovitost poslovanja in smo usmerjeni v dvig kakovosti in poznavanja kupcev, hkrati pa v kreiranje same turistične ponudbe. Z digitalizacijo torej boljše razumemo kupce in jih ustrezno nagovarjamo in urejamo ponudbo," doda.
Glavna ovira so finance
[[image_1_article_72742]]
Kot opozarja dr. Marko Soršak, predsednik Razvojnega sveta regije Podravje, razlike med regijami konstantno rastejo. "Če želimo zmanjšati razvojni razkorak in preprečiti, da bi čez 50 let vsi živeli le v osrednji Sloveniji, moramo spremeniti način financiranja," poudari.
Izpostavi tudi velik razkorak med slovenskim in avstrijskim financiranjem turizma. Medtem ko ima Turistična zveza Štajerske proračun v višini 15.000 evrov, ima njen avstrijski ekvivalent na razpolago kar 15 milijonov evrov. "Ni pomembno preigravanje vseh možnosti, da bi se spremenila zakonodaja in, da bi bili formirani organi, saj so najbolj pomembna sredstva, ki jih država nameni zmanjšanju razlik med regijami. Nič ne bomo spremenili, če ne bo pri izvoru problema, kar je različno financiranje posamičnih občin, konkretnih sprememb," zaključi misel.
V prihodnje upam, da bodo odločevalci videli, da so potrebne spremembe pri financiranju regij.
Trajnost in čezmejno sodelovanje
[[image_2_article_72742]]
Pomemben del regijskega razvoja je tudi trajnost. Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, je tako izpostavila vlogo novo vzpostavljene podnebne pisarne, ki bo pomagala občinam pri prilagajanju podnebnim spremembam. Poleg tega so dobre prakse čezmejnega sodelovanja z Avstrijo in Hrvaško primer, kako uspešno preseči meje in ustvariti skupno turistično zgodbo.
Če povzamemo, ima razvoj turizma v Podravju velik potencial, vendar ostajajo izzivi, kot so pomanjkanje infrastrukture, težave pri povezovanju in potreba po novih atrakcijah. Karmen Razlag ob tem poudarja, da digitalizacija in sodelovanje ostajata ključ do nadaljnjega razvoja: "S povezovanjem in načrtovanjem bomo še naprej gradili na prepoznavnosti regije in pritegnili več obiskovalcev."
Podravje se tako z močnim fokusom na povezovanju, trajnosti in sodobnih trendih utrjuje kot ena najbolj obetavnih turističnih destinacij v Sloveniji.
[[image_6_article_72742]]