Junij je mesec ponosa skupnosti LGBTQIA+ in čas, ko se po vsem svetu tradicionalno odvijajo parade ponosa. Po dveh letih se bo v soboto, 7. junija 2025, parada znova odvila tudi v Mariboru, tokrat že četrtič, in sicer pod sloganom Preglasimo sovraštvo.
Z njim želijo organizatorji osvetliti konkretne težave in oblike sovraštva, s katerimi se osebe iz skupnosti v regiji soočajo, kot so nasilje, grožnje in sovražni govor, javnosti in oblastem pa sporočiti, da so potrebne strožje obsodbe in predvsem odločnejši ukrepi. Dogodek tudi v četrti izdaji organizira ekipa programa Maribor skozi rožnata očala pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor).
»Zakaj parada ponosa?«
Prvo mariborsko parado ponoso so v MKC Maribor organizirali leta 2019, od takrat se odvija vsaki dve leti. Da dogodek ostaja ključnega pomena, v imenu MKC Maribor potrjuje Doris Špurej , vodja programa in glavna organizatorka: »Zakaj parada ponosa? To je vprašanje, ki ga neizogibno dobimo vsakič, ko organiziramo ta dogodek, in na žalost lahko vsakič ponudimo podoben odgovor: ker LGBTQIA+ osebe kljub dolgoletnim gibanjem za pravice in številnim doseženim spremembam, ki so se zgodile tako na zakonski ravni kot v družbi, še zmeraj niso v celoti opolnomočene, da se lahko varno in vidno udejstvujejo v družbi. Enakopravnost in nediskriminacija v praksi pogosto ne zaživita, omenjene skupnosti so še zmeraj v marginaliziranem položaju in tudi varovala, ki naj bi jih zaščitila in jim pomagala, velikokrat zatajijo.«
Od zadnje parade v Mariboru več incidentov
Organizacije so se letos lotili z željo, da naslovijo konkretne težave iz domačega okolja. LGBTQIA+ osebe se namreč izven obeležitev v okviru meseca ponosa še zmeraj soočajo s problemi, kot so sovražni govor, nasilje in nevidnost. Kot izpostavljajo, se je samo v dobrem letu in pol od zadnje parade v Mariboru zgodilo več incidentov, ki kažejo, da varnost omenjenih skupnosti v praksi še zdaleč ni samoumevna, pri čemer navajajo provokacije in nasilje po zaključku parade, sovražne grafite na javnih površinah in pročeljih, uničevanje in krajo mavričnih zastav ter druge grožnje, zaradi katerih se LGBTQIA+ osebe pogosto ne počutijo varno in so prisiljene v skrivanje.
Četrta mariborska parada ponosa se bo odvila v soboto, 7. junija, na
Trgu svobode s pričetkom ob 15. uri. Shodu po središču mesta bo
sledil politični program z govorkami in govorci ter kulturno-umetniške
vsebine.
»Če si lezbijka, gej, biseksualna oseba, transspolna oseba ali kakorkoli drugače del skupnosti LGBTQIA+ v Mariboru, imaš ponotranjeno, da vidnost v tem mestu prinaša neko tveganje,« pojasnjuje Matej Behin, soorganizator in moderator dogodka in dodaja: »Ideja o odprtem, svobodnem in sprejemajočem mestu, ki pripada vsem, je izjemno privlačna in romantična, in z največjim veseljem bi se potrepljali po ramenih ob mejnikih, kot je parada ponosa, ali spili kavo
pod mavričnimi zastavami. Ampak ko je junija konec, zastave snamemo – če nam jih še prej ne snamejo drugi. Kaj se zgodi potem, med eno in drugo parado?«
[[image_2_article_77821]]
Parado označuje kot pomembno platformo za izpostavljanje omenjenih problematik, saj gre za dogodek, ki pritegne največ pozornosti: »Vloga parad ponosa je zmeraj dvojna, po eni strani je to proslava in grajenje skupnosti, po drugi strani pa protest z več kot pol stoletja dolgo tradicijo.
Ali oblast naredi dovolj?
Organizatorje skrbita polarizacija ter normalizacija sovraštva in netolerance v družbi, ki se poglabljata v zadnjih letih. Številni incidenti posledično s strani javnosti in oblasti niso obravnavani z
mero resnosti, ki jo zahtevajo. »Skrbijo nas implicitni in eksplicitni pozivi k nasilju, ki jih vidimo in slišimo vsak dan in ki na žalost grozijo, da bodo preglasili geste solidarnosti in sprejemanja, ki v nas
vzbujajo ponos. Nujno je, da si nanje prizadevamo odgovoriti še glasneje, ne le v času meseca ponosa in ne zgolj v obliki besed, ampak s konkretnimi dejanji,« povedo organizatorji in opozarjajo, da je vse bolj prisotna tudi radikalizacija mladih, ki se slepo zatekajo k diskriminaciji marginaliziranih skupin in skupnosti.
Program bo zaokrožil kulturno-umetniški del
Da je potrebno te probleme nasloviti celostno, na nivoju celotne družbe, so opozarjali tudi leta 2023 s sloganom Iz zakonov v družbo, ki je izpostavljal pomen zakonskih ureditev kot podlage za enakopravnejšo in pravičnejšo družbo, ki pa je v praksi odvisna tudi od premikov v javni zavesti. »Gre za neke vrste nadaljevanje prejšnjega sporočila oziroma vseh preteklih sporočil, saj vedno znova poudarjamo, da LGBTQIA+ pravice niso samoumevne, da jih moramo enačiti s preostalimi človekovimi pravicami in da je za naslovitev problematike, s katero se ljudje vsakodnevno soočajo, potrebno aktivirati vse sfere družbe in države: posameznike, javnost, odločevalce, vse do najvišjih ustanov,« dodaja Tanja Veber, soorganizatorica in koordinatorica prostovoljcev na paradi.
[[image_1_article_77821]]
To bodo poudarjali tudi govorke in govorci na dogodku, ki predstavljajo različne institucije, organizacije in skupine s tega področja. Organizatorji so k sodelovanju povabili raznolike posameznike, ki se na neposredni način srečujejo z diskriminacijo LGBTQIA+ oseb in drugih marginaliziranih skupin, bodisi na osebni ravni bodisi pri delu. Program bo zaokrožil kulturno-umetniški del.
Akcija »Podpri parado, izobesi zastavo«
Pred samo parado se tudi tokrat odvija akcija »Podpri parado, izobesi zastavo«, ki posameznike, organizacije in podjetja poziva, da z izobešanjem mavričnih zastav javno izrazijo solidarnost do skupnosti LGBTQIA+. Med podporniki iz preteklih let so Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor, Študentski domovi Maribor, Slovenska filantropija, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Narodni dom Maribor, Večer, Nova KBM, Rajzefiber, Mikro+Polo in drugi, ob drugi paradi leta 2021 pa je mariborska občina zastavo v znak podpore prvič izobesila tudi na Rotovžu. Akcija privabi tudi številne posameznice in posameznike.
