Z današnjo pepelnično sredo se v Katoliški cerkvi začenja štiridesetdnevno obdobje priprave na veliko noč, ki velja za največji in najpomembnejši krščanski praznik. Letošnji 18. februar ni le koledarski začetek posta, temveč tudi globoko simboličen trenutek, ki vernike vabi k premisleku, kesanju in notranji prenovi.
"Odpovedi so namenjene temu, da bi v teh štiridesetih dneh postali boljši, da bi se spreobrnili"
Kot nam je povedal p. Krizostom Komar, župnik v Župniji Maribor - Sveta Marija, rektor Bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru in upravitelj Župnije Sveta Trojica v Slovenskih goricah, je post beseda, ki je ne uporabljajo le v Cerkvi. "Tudi v laičnem svetu se ljudje postijo ali izvajajo različne shujševalne kure, da bi postali lepši ali bolj zdravi. V krščanskem svetu ima seveda post, torej odpoved od mesa, alkohola in drugih razvad, duhovni pomen. Odpovedi, ne glede na to, čemu se odpovedujemo, so namenjene temu, da bi v teh štiridesetih dneh postali boljši, da bi se spreobrnili. Vemo pa, da to ni lahko. Odpoved hrani je gotovo ena izmed dobrih poti. S tem krepimo voljo in duha. Po začetnih težavah človek pogosto opazi, da se počuti bolje in lažje sprejema vsakdanje izzive. Če pa pogledamo Sveto pismo, pa najdemo še globlji pomen posta."
Število 40 je simbolično
Komar nadaljuje, da je postno obdobje eno najmočnejših časov v cerkvenem letu. Po njegovih besedah je vsako praznovanje v našem življenju povezano s pripravo, načrtovanjem in rezervacijo. Tako da to gotovo velja tudi za največji praznik - veliko noč: "Cerkev nam za pripravo na ta praznik daje štirideset dni. Število 40 je simbolično: štirideset let so Judje potovali iz Egipta v obljubljeno deželo, štirideset dni je bil Mojzes na gori, ko je prejel deset Božjih zapovedi. Ta simbolika daje poseben poudarek tudi našemu štiridesetdnevnemu postnemu času."
Če ne moremo izpolniti predpisanih določil, storimo kaj drugega
Za verne kristjane, katoličane, Cerkev določa dva dneva strogega posta: pepelnico in veliki petek. Strogi post velja od 14. do 60. leta starosti, v tem času se smemo enkrat na dan najesti do sitega, velja pa tudi zdržek od mesa. "To je najstrožja oblika. Ostalo pa je odvisno od posameznika in njegovih zmožnosti. Izvzeti so bolniki; včasih so mogoči tudi spregledi ob pogrebih, sedminah ali podobnih priložnostih. Vedno pa velja: če kdo ne more izpolniti teh določil, naj stori kaj drugega: več moli, bere Sveto pismo ali opravi kakšno dobro delo. Namen vsega je, da bi začutili strogost, h kateri nas vabi postni čas," zaključi sogovornik.
