Prenova Centra Rotovž, ki trenutno velja za enega največjih projektov v Mestni občini Maribor, se hitro približuje pomembnim mejnikom.

Arhitekturni načrt so pripravili že leta 2008

Leta 2008 je bil pripravljen arhitekturni načrt za prenovo Rotovškega trga, ki bi rešil prostorsko stisko Mariborske knjižnice in prinesel novo vsebino staremu mestnemu jedru. Po dolgem zatišju je Mestna občina Maribor leta 2019 projekt ponovno oživila in ga razširila v Center Rotovž, sodoben inovativni center, namenjen promociji knjige, kulture, izobraževanja in digitalizacije. Z gradbenimi deli, ki so se začela leta 2022, ter načrtovano selitvijo uporabnikov do sredine leta 2026, naj bi Center Rotovž postal ključno kulturno in družbeno središče Maribora.

Projekt bo povezal mesto v dveh smereh: Glavni trg s Slomškovim trgom in pripravil nastavek za povezavo Gosposke ulice z Lekarniško. Na nivoju trga je v skladu z natečajnim projektom predvidena rekonstrukcija arhitekturne zasnove Rotovškega trga iz leta 1960, s prepoznavno geometrijo, ki je delo arhitekta Branka Kocmuta.

[[image_1_article_73596]]

Projekt je v skladu s časovnico

Projekt obsega tri osrednje faze:

  • Novogradnjo: na mestih, kjer so porušili dva objekta in pod Rotovškim trgom
  • Rekonstrukcijo: Glavni trg 14, kjer bo v pritličju Art kavarna in v kleti kino – bivša restavracija in Glavni trg 15, ki ima zlato fasado in je sedaj pred njim postavljen oder ter Rotovški trg 1
  • Podgradnjo: Glavni trg 14, kjer je namen poglobitev zaradi potreb kina in Glavni trg 15, kjer dodajajo klet, ki je ta objekt nima, v sklopu katerega bo povezovalni hodnik za bodočo garažno hišo pod Glavnim trgom. Podobno je tudi na Rotovškem trgu 1, kjer dodajajo klet za izvedbo ustreznih povezovalnih poti (stopnice in dvigalo).

Trenutno stanje projekta je v skladu s časovnico, ki je posledica nepredvidenih okoliščin, ki so nastale tekom gradnje. "Z gradbenimi deli na rekonstrukcijskem segmentu in segmentu novogradnje smo praktično pri koncu in so se pričela izvajati obrtniško-inštalacijska dela na teh objektih. Zaradi narave del, pa bomo šele v letošnjem letu lahko pričeli s podgradnjo objekta iz 15. stoletja (Glavni trg 15) ter dokončali poglabljanje nekdanje Rotovške kleti v kateri bo bodoči Art kino," pojasnijo na občini.

Otvoritev v letu 2026

Kljub nepredvidenim izzivom je otvoritev novega kompleksa napovedana za pomlad leta 2026. Na MOM predvidevajo, da se bo takrat zaključilo z montažo zadnjih kosov opreme, ki so potrebni, da se bodo novi uporabniki lahko selili v nove prostore, nato bo tudi sama selitev uporabnikov potrebovala svoj čas. "Natančnejše termine glede teh aktivnosti bomo še dorekli in s tem tudi predviden datum otvoritve," dodajo.

V času obnove, oziroma v času dosedanjih del, so se pojavili dodatni stroški, predvidevajo pa, da se jih bo nekaj, tekom gradnje, vsekakor še pojavilo. Prav tako bodo na ta znesek vplivala javna naročila za opremo, katera bo še v letošnjem letu potrebno izvest. Sicer pa je celoten projekt še vedno v natančnem znesku 36.789.233,15 evrov.

[[image_2_article_73596]]

"Kar zadeva iskanje dodatnih virov financiranja, vključno z evropskimi sredstvi, gre za kompleksen in večplasten proces, ki zahteva obsežno sodelovanje, pripravo in analiziranje številnih možnosti. Pri tem se trudimo natančno opredeliti potrebe in priložnosti, ki bi lahko podprle razvoj projektov, kot je poročna dvorana, ter drugih spremljajočih načrtov. Na MOM aktivno raziskujemo vse možne rešitve," še izpostavijo.

Na samo obnovo in gradnjo vpliva ogromno dejavnikov

Kot pojasnijo je glavna težava, da gre za staro stavbno substanco, katere dejansko stanje lahko ugotoviš šele, ko odstraniš del te stavbne substance. Poleg tega je bil velik del območja gradnje pred pričetkom del nedostopen saj sta na njem stala dva objekta in tako niso bile znane vse okoliščine v katerih bosta zrasla nova objekta. Na MOM izpostavijo tudi, da so bile vse stične točke s sosednjimi objekti v veliki meri neznanke, saj se je veliko stvari razkrilo šele ob oziroma po rušitvi.

"Vse našteto posledično pomeni iskanje novih statičnih in arhitekturnih rešitev, včasih posledično tudi iskanje novih rešitev na nivoju inštalacij, kar je imelo svoj časovni in finančni vpliv."

"Več prilagajanj je bilo potrebnih tudi pri izvajanju podgradnje kjer je bila zaradi zagotavljanja večje varnosti obstoječih stavb in varstva ob delu povečana faznost del in razdeljena v še manjše segmente. Samo varstvo sosednjih objektov in varno izvajanje del je namreč na prvem mestu. Velik izziv za samo izvedbo in organizacijo del pa je tudi sama lokacija gradbišča. Le ta namreč omogoča le eno neposredno dostopno točko z gradbenimi vozili in še ta je zelo ozka (pri objektu Zavoda za varstvo kulturne dediščine), prav tako pa območje ne omogoča normalne deponije materiala, zato gre v veči meri za dostavo neposredno ob vgradnji," zaključijo.