Leto, ki se izteka, je postreglo s številnimi dosežki posameznikov, ki s svojo neustavljivo karizmo, vizijo in delovanjem puščajo neizbrisen pečat v našem prostoru. Tudi pri moških želimo izpostaviti tiste, ki niso le uspešni na svojem področju, temveč s svojo prisotnostjo in energijo navdihujejo širšo javnost. Iščemo osebnost, ki premika mejnike, pooseblja integriteto in katere delo je v preteklem letu izstopalo kot zgled vztrajnosti in inovativnosti.
V nadaljevanju predstavljamo 8 izstopajočih moških, razvrščenih po abecednem vrstnem redu. Vsak izmed njih piše svojo zgodbo, ki utemeljuje njegovo mesto med najopaznejšimi figurami leta. Kateri si po vašem mnenju najbolj zasluži naziv Osebnost leta 2025?
Glasovanje poteka do 28. decembra 2025 zvečer, obrazec pa najdete na koncu tega članka.
Aleksander Saša Arsenovič
[[image_1_article_83780]]
Aleksander Saša Arsenovič v svojem drugem mandatu na čelu Mestne občine Maribor stavi na infrastrukturni razvoj in tesnejše sodelovanje z državo. Letošnje leto so zaznamovali predvsem ključni projekti, kot je gradnja Centra Rotovž, ter rekordna realizacija občinskega proračuna.
Kot pravnik in nekdanji podjetnik s področja gostinstva in turizma se pri vodenju občine osredotoča na gospodarski preboj in črpanje evropskih sredstev. Pod njegovim vodstvom Maribor krepi vlogo logističnega in kulturnega središča, kjer se skozi sodelovanje s slovensko vlado iščejo rešitve za dolgoročni razvoj štajerske prestolnice.
Iztok Kočevar
[[image_4_article_83780]]
Iztok Kočevar je rekreativni kolesar in humanitarec, ki s svojimi ekstremnimi športnimi podvigi opozarja na socialne stiske najmlajših. Letošnjo jesen je v okviru projekta "Kolesarimo za otroške sanje" v desetih dneh premagal več kot 2000 kilometrov dolgo pot od Maribora do Istanbula, s katero je zbiral sredstva za tabor nadarjenih otrok iz socialno ogroženih družin pod okriljem ZPM Maribor.
Njegov podvig, med katerim je dnevno v povprečju prekolesaril dobrih 200 kilometrov, je vključeval zahtevne vzpone čez Karpate in prečenje petih držav. Kočevarju je uspelo povezati številne podpornike ter s pomočjo donacij omogočiti brezplačne izobraževalne vsebine za 80 otrok, s čimer se je uvrstil med najbolj opazne dobrodelne obraze leta.
Jože Vrhnjak - dedek Mraz
[[image_7_article_83780]]
Jože Vrhnjak je že skoraj pol stoletja nepogrešljiv obraz mariborskega decembra, saj vlogo dedka Mraza neprekinjeno upodablja že od leta 1977. Letošnje leto je za osemdesetletnega Mariborčana še posebej jubilejno, saj je za svoj izjemen prispevek k ohranjanju mestne tradicije in dolgoletno humanitarno delo, med drugim je kri daroval kar 130-krat, od župana prejel visoko priznanje, mestni pečat Maribora.
Vrhnjak, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Maribor, skozi svojo vlogo že generacijam otrok predaja sporočila o poštenosti in dobroti. Kljub visokemu jubileju ostaja aktiven član lokalne skupnosti in simbol mariborskega prostovoljstva.
Jure Struc
[[image_8_article_83780]]
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, ki je v letošnjem letu štajersko prestolnico močno pozicioniral na svetovnem turističnem zemljevidu. Svoje bogate izkušnje iz gospodarstva, kjer je deloval kot direktor marketinga v skupini Pivovarna Laško in v podjetju Večer, je prelil v sodobno strategijo upravljanja destinacije, ki temelji na povezovanju vrhunske gastronomije, kulture in naravnih danosti Pohorja.
Pod njegovim vodstvom je Maribor v letošnjem letu zabeležil izjemne turistične rezultate z visoko rastjo nočitev in povečano mednarodno prepoznavnostjo. Struc, ki velja za prodornega menedžerja, stavi na trajnostni razvoj in revitalizacijo mestnega jedra, z jasno vizijo postavitve Maribora ob bok najsodobnejšim evropskim destinacijam, ki so hkrati prijazne tako obiskovalcem kot domačinom.
Ludvik Toplak
[[image_5_article_83780]]
Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europaea in nekdanji rektor Univerze v Mariboru, je v letu 2025 potrdil svojo vlogo enega najvplivnejših akademikov v regiji. Kot novoizvoljeni član prestižne Svetovne akademije umetnosti in znanosti (WAAS) je letos Maribor postavil v središče mednarodne znanstvene diplomacije z ustanovitvijo Centra za globalno mirovno pobudo (Global Peace Offensive Center).
Pod njegovim vodstvom se Maribor uveljavlja kot stičišče dialoga za mir in človekovo dostojanstvo, kar je kronal s septembrskim prevzemom direktorskega mesta novega centra. Toplak, je za svoje delo prejel številna domača in mednarodna priznanja.
Slavko Roškar
[[image_6_article_83780]]
Slavko Roškar je postal prepoznaven obraz mariborskega Tezna, kjer s svojo strastjo do praznične krasitve povezuje sosede in obiskovalce iz celotne regije. Letošnje leto je zaznamoval rekordni prižig kar 25.000 lučk na njegovem domu, ki se ga je udeležil tudi župan MOM, Aleksander Saša Arsenovič, s čimer je Roškarjev zasebni hobi prerasel v pomemben lokalni dogodek, ki spodbuja med sosedsko druženje in praznično vzdušje.
Poleg krasitve pa je Roškar v javnosti znan kot velik zagovornik pravic živali in nasprotnik uporabe petard.
Tone Partljič
[[image_2_article_83780]]
Tone Partljič ostaja eden najudarnejših glasov slovenske literature in dramatike, čigar dela so neločljivo povezana s Štajersko. V letu 2025 je bil v ospredju predvsem zaradi projekta "Doživi kulaka" v Jarenini, kjer so obudili spomin na snemanje njegove kultne komedije Moj ata, socialistični kulak.
S projektom, ki je vključeval gledališke igre na avtentičnih lokacijah, je Partljič ponovno povezal lokalno skupnost z njeno filmsko in literarno zgodovino. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in častni občan Maribora kljub častitljivim letom torej ne miruje.
Zdravko Kačič
[[image_3_article_83780]]
Rektor Univerze v Mariboru, Zdravko Kačič, je priznan strokovnjak na področju elektrotehnike in telekomunikacij ter redni profesor na mariborski fakulteti FERI. Letošnje leto zanj pomeni enega vrhuncev vodenja druge največje izobraževalne ustanove pri nas, saj univerza pod njegovim vodstvom obeležuje častitljivo 50. obletnico ustanovitve.
V svojem mandatu sicer stavi na digitalizacijo, uvajanje sistemov umetne inteligence in strateški razvojni načrt do leta 2030, znan kot platforma INNOVUM. Kot rektor univerze, ki se uvršča med štiri odstotke najuglednejših na svetu, si prizadeva za tesno sodelovanje z gospodarstvom in krepitev mednarodne vpetosti.
