Mariborski mestni svetniki Igor Jurišič, Lidija Divjak Mirnik in Zdravko Luketič opozarjajo, da podatki Mestne občine Maribor o delovanju stacionarnih radarjev kažejo, da ti niso namenjeni umirjanju prometa, temveč, po njihovem mnenju, predvsem ustvarjanju prihodkov.

Radarji postavljeni za dobiček?

''Na vsaki radarski lokaciji se dnevno zabeleži približno 50 prekoračitev hitrosti, kar pomeni, da se nevarna vožnja ponavlja iz dneva v dan – radarji pa je ne preprečijo,'' menijo svetniki.

''Če bi radarji dejansko izboljševali prometno varnost, bi se število prekrškov na teh odsekih sčasoma zmanjšalo na nič. A to se ne dogaja. Ob tem, da ima Maribor vsaj 30 prometno nevarnih odsekov, je očitno, da kljub množici izdanih kazni prehitri vozniki še naprej, skoraj neprekinjeno, ogrožajo življenja udeležencev v prometu.  Postaja vse težje verjeti, da gre pri mariborski mestni politiki za varnost.  Kaznovanje za nazaj ne preprečuje morebitnih prometnih nesreč – ustvarja pa stalen in predvidljiv vir prihodkov. Prometna varnost se tako nevarno približuje vlogi prikritega davka,'' še povedo.

Stranke proti radarjem

''V Stranki mladih – Zeleni Evrope – SMS, Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti – LPR in Novi Sloveniji – Krščanskih demokratih – NSi zavračamo logiko, po kateri se nevarnost tolerira zato, da se lahko zaračunava,'' ostro povedo.

Namesto tega predlagajo drugačne ukrepe: fizične rešitve za umirjanje prometa na strokovno ugotovljenih nevarnih odsekih. ''To so ukrepi, ki prehitro vožnjo fizično preprečijo, ne pa jo zgolj zabeležijo,'' menijo svetniki.

''Treba je jasno povedati: radar ne prepreči nesreče in ne zaščiti žrtve. Radar zgolj zabeleži prekoračitev hitrosti, zaradi katere se je nesreča zgodila. Edino, kar resnično povečuje varnost, so ukrepi, ki voznika prisilijo, da hitrost prilagodi že pred nevarnim odsekom,'' menijo mestni svetniki.

Prav tako zavračajo netransparentno uvajanje območij omejene hitrosti. Ne nasprotujejo conam 30 – podpirajo jih tam, kjer so strokovno utemeljene. ''Vendar zakon zahteva, da o njih odloča mestni svet. Zato pričakujemo jasno in strokovno obrazložitev vsakega območja ter odločanje z odlokom, ne pa avtomatično širjenje omejitev brez demokratične razprave,'' še povedo.

Občini predlagajo dodatne korake

Kot dodaten korak k odgovornemu odločanju predlagajo, da Mestna občina Maribor mestnemu svetu vsake tri mesece poroča o prekoračitvah hitrosti, izmerjenih z radarji, ter o načrtovanih prihodnjih spremembah urejanja prometa.

''Javnost ima pravico vedeti, ali posamezni ukrepi dejansko povečujejo varnost ali zgolj prinašajo denar. Naš cilj je manj prometnih nesreč, večja varnost in konec prakse, v kateri so proračunski prihodki pomembnejši od življenj. Italijanski primer jasno kaže, da je takšen premik – omejitev postavljanja stacionarnih radarjev na lokacijah z omejitvijo hitrosti nižjo od 50 km/h – mogoč; vprašanje je le, ali smo ga pripravljeni narediti tudi v Mariboru'', zaključujejo svetniki.