Po besedah direktorja ptujskega komunalnega podjetja Janka Širca v celoti z vodo oskrbujejo 19 občin, še štiri delno, kar skupaj pomeni več kot 70.000 prebivalcev in tako z okoli 1100 kilometri omrežja predstavljajo enega od večjih vodooskrbnih sistemov v Sloveniji. Pri tem poudarja, da njihovo omrežje leži pod kar 250 hektarji zemljišč na vodovarstvenih območjih, največ na območju Skorbe v občini Hajdina ter na območju Lancove vasi v občini Videm pri Ptuju.

Največja težava, s katero se ukvarjajo zadnja leta, je presežena stopnja atrazina in nitratov v pitni vodi. Medtem ko slednje po zaslugi obnove kanalizacijskega sistema zdaj obvladujejo, so večja težava pesticidi, katerih vsebnost prav tako pada, a še vedno ni na dopustni meji. Uporaba atrazina v Sloveniji že dolgo ni več dovoljena, vseeno pa gre za težje razgradljivo snov, ki še vedno pronica v globlje plasti zemlje. Težave so že pred dvema desetletjema začeli reševati s črpanjem vode iz globokih vodnjakov, s čimer so redčili vsebnost škodljivih snovi v vodi.

Na kvaliteto vode vplivajo predvsem odlagališča odpadkov

“Količine vode v globoki podtalnici niso neomejene, na našem zastarelem sistemu pa so največja težava prevelike izgube, ki znašajo tudi do 25 odstotkov, zato je to zelo kratkoročna rešitev. Intenzivno bomo morali delati na tem, da zmanjšamo izgube z modernizacijo vodovodnega omrežja, in sanirati divja odlagališča ter gramozne jame, kjer je bilo v preteklosti odloženih precej škodljivih smeti,” je dejal Širec in dodal, da bodo hkrati morali v regiji poskrbeti za nadomestne vodne vire.

Direktorica Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja Alenka Korpar pri tem omenja uspešno sanacijo nelegalnih odlagališč na njihovem območju. Ob vseslovenski akciji leta 2010 so evidentirali vsa divja odlagališča, skupaj so jih našteli kar 581, doslej pa so očistili že 392 tovrstnih odlagališč. Vodja sektorja za upravljanje voda Janez Dodič opozarja, da velik del Slovenije leži na vodnih zajetjih, ki jih je za oskrbo s pitno vodo iz javnih sistemov več kot 2000, nekaj več kot 20.000 pa je tudi lastnih zajetij, večinoma iz podzemnih voda.

Med 21 vodnimi telesi podzemnih voda po ocenah stroke tri ne izpolnjujejo zastavljenih okoljskih ciljev, poleg savinjske regije in Pomurja tudi v Podravju. Na to vplivajo predvsem odlagališča odpadkov, izpusti industrijske odpadne vode in izpusti iz komunalnih čistilnih naprav ter kmetijska dejavnost.

Kot je dejal, je v regiji težava predvsem pri plitvih vodonosnikih, do leta 2016 pa se je vsebnost nitratov povečevala tudi v globokih vodonosnikih, prav tako so beležili onesnaženja s pesticidi. Za odpravo teh težav so zato potrebni ukrepi. Na to je v revizijskem poročilu v začetku letošnjega leta opozorilo tudi računsko sodišče, ministrstvo pa je medtem že začelo izvrševati njihova priporočila, med drugim tudi zagotavljanje monitoringa.

Nadzor bodo poostrili

“Med nalogami je tudi ugotavljanje vzrokov prisotnosti atrazina. Potrebno bo tudi poostriti nadzor nad morebitnim nelegalnim uvozom tega derivata,” je še dodal Dodič. Ob tem je še napovedal, da bodo v kratkem poleg uredb za varovanje vodnih virov na Dravskem polju in Vrbanskem platoju, sprejeli še uredbo, ki bo veljala za ljutomersko-ormoško območje.

Predstavnica okoljskega ministrstva Bernarda Podlipnik meni, da so v Podravju že zdaj relativno dobro definirani onesnaževalci podtalnice, a imajo precej težav pri sanacijah, saj se velikokrat srečujejo s problematiko lastništva zemljišč, ki so običajno zasebna. Pri večjih sanacijah morajo priskrbeti tudi gradbeno dovoljenje, prav tako morajo ugotoviti kdo je povzročitelj onesnaženja. Če povzročitelja ni mogoče identificirati, sanacijo financira država.

V Podravju veliko črnih točk, ki povzročajo onesnaženost vode

Med bolj problematičnimi je Podlipnikova omenila Kozoderčevo jamo, ki naj bi v preteklosti služila predvsem za odlaganje ostankov pesticidov iz raškega Pinusa, tukaj pa so še številna odlagališča, ki imajo status obstoječega ali zaprtega odlagališča, kakršna so v Gajkah in Kidričevem. Še ena od črnih točk je gramoznica v Lovrencu na Dravskem polju, ob tem pa obstaja še vrsta neidentificiranih gramoznih jam, ki jih bo treba popisati in ovrednotiti njihovo tveganje za okolje.

Na težave kmetov na vodovarstvenih območjih pa opozarja državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek in pri tem dodaja, da kmetijstvo ni edino, ki vpliva na kakovost pitne vode. Kot pravi, je atrazin v Sloveniji že dolgo prepovedan, restriktivna politika do fitofarmacevtskih sredstev pa naj bi proizvajalce zaradi majhnosti trga odvračala, da bi pri nas registrirali nove izdelke.

“Zato se marsikdaj zgodi, da se iz sosednjih držav na naših policah znajde hrana, za katero se uporablja marsikaj, kar pri nas ni dovoljeno,” je dejal Podgoršek, ki sicer dvomi v nelegalno uporabo atrazina, saj je ta prepovedan tudi v vseh državah EU, torej tudi v vseh naših sosednjih državah, od leta 2007 tudi v Srbiji. Če pa kjerkoli obstaja utemeljen sum, da kdorkoli zlorablja prepovedane snovi, gre za kaznivo dejanje, ki ga je potrebno prijaviti inšpekcijskim organom, saj takšen način kmetovanja z vizijo kmetijskega ministrstva nima nič skupnega, dodaja.

Država si želi prevzeti lastništvo zemljišč na vodovarstvenih območjih, doslej neuspešno

Ob tem je napovedal nadaljnje korake za čim hitrejši državni prevzem lastništva zemljišč znotraj vodovarstvenih območij, ki ga nameravajo opraviti tako z nakupi kot z menjavami, a pri tem za zdaj po njegovem niso najbolj uspešni. Ravno na območju Podravja je sklad kmetijskih zemljišč začel 16 postopkov menjav, a se ni doslej zgodila še niti ena.

Lastniki zemljišč s ponujenim niso zadovoljni, sklad pa ima na tistih, ki bi jih želeli, sklenjene veljavne zakupne pogodbe. V tej zvezi se že nekaj časa dogovarjajo za odkup približno 20 hektarjev zemlje v okolici Maribora, ki je v lasti nadškofije, s Perutnino Ptuj pa naj bi že bilo dogovorjeno, da bi v tem primeru prevzelo tisto zemljo, sedanjo pa bi sklad namenil prav za menjave s kmeti.