Energetika Maribor in Energetska agencija za Podravje, sta z organizacijo okrogle mize »METAN ZA ČISTEJŠO PRIHODNOST«, želeli predstaviti prednosti uvajanja stisnjenega zemeljskega plina – metana v promet.
 Maribor bogatejši za polnilno postajo
Od 10.6. je Maribor bogatejši za novo polnilno postajo na stisnjen zemeljski plin – metan. Projekt izgradnje polnilne postaje je izjemnega pomena za Maribor ter okolico in se je financira iz naslova najemnin za infrastrukturne objekte, ki jih Energetika Maribor plačuje MOM. To pomeni, da gre za namenski vir financiranja in je sestavni del proračuna MOM za leto 2013. Začetki projekta CNG polnilna postaja segajo v leto 2011, ko so MOM, Marprom, Energap in Energetika Maribor podpisali pismo o nameri o vključitvi avtobusov na stisnjen zemeljski plin v MOM. 
Prihodnost v uvajanju alternativnih virov, kar je nedvomno stisnjen zemeljski plin metan 
Ključna vsebina okrogle mize je temeljila na uvajanju stisnjenega zemeljskega plina – metana v promet. Poudarek je bil na prednostih vplivov na okolje in zdravje (brez prašnih delcev PM10 in nižjih emisijah CO2,kar neposredno vpliva na čistejše okolje in zdravje), kakor tudi na pozitivnih ekonomskih učinkih z vidika nižje cene energenta in porabe vozil na metan.
Strokovni sodelavci, ponudniki in splošna zainteresirana javnost so si bili enotni, da so prednosti v prihodnosti v uvajanju alternativnih virov, kar je nedvomno stisnjen zemeljski plin metan.
Direktor Energetike, Alan Perc, je o prednostih metana povedal: »Trdih delcev v ozračju v tem primeru skoraj ni, s čimer se radi pohvalimo.« Prednost metana je tudi njegova energijska vrednost, ki je je za 30% višja kot pri bencinu, izpostavljen pa je bil tudi finančni vidik, saj naj bi bila vožnja z metanom (CNG) ugodnejša do 50% od konvencionalnih goriv kot sta bencin ali dizel.
Na okrogli mizi so sodelovali; dr. Vlasta Krmelj (ENERGAP) mag. Alan Perc, Miran Rožman, Ljubo Germič (ENERGETIKA MARIBOR), Teo Bunta (ZAVOD ZADIHAJ), ponudniki vozil in širša javnost.
Zemeljski plin sestoji iz 99 odstotkov metana. Pri njegovem izgorevanju se sprošča več energije in hkrati občutno manj škodljivih izpustov kot pri drugih gorivih. Stisnjen zemeljski plin (angl. compressed natural gas ali krajše CNG) nastane, ko zemeljski plin tehnološko obdelamo. Najprej ga odvzamemo iz omrežja, nato pa stisnemo na 200 ali več barov. Ker zavzame stisnjen zemeljski plin (v nadaljevanju stisnjen ZP) le malo prostora, je uporaben tako v osebnem in javnem potniškem kot tudi v tovornem prometu. Z zalogami zemeljskega plina ni težav. To je potrdila tudi Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency, www.iea.org) v posebnem poročilu, ki ga je naslovila »Ali vstopamo v zlato dobo zemeljskega plina?« V poročilu med drugim poudarjajo, da so zaloge zemeljskega plina znatne in geografsko razpršene, vsi viri (konvencionalni in nekonvencionalni) pa ob trenutni proizvodnji zadoščajo za več kot 250 let. Hkrati razvoj tehnologij obeta odkrivanje dodatnih zalog tega energenta.