Petelinček je dnevni metulj z bledorumeni krili, ki jih krasijo temne črte, lise in vijuge. Na spodnji strani kril se pojavi rdeča barva, ob robovih pa še svetlo modre lise. Valovit rob kril ustvarja videz nazobčanosti, poroča slo24.si.
Odvisen od ene rastline
V širšem območju Mestnega parka Maribor živi več kot 300 vrst metuljev, šest je zavarovanih z evropsko zakonodajo. Mednje sodi tudi petelinček, ki je povsem odvisen od ene rastline – navadnega podraščca. V Sloveniji se pojavlja enkrat na leto, od aprila do junija, samice pa so praviloma večje od samcev.
Redka in zaščitena vrsta
Po podatkih Notranjskega regijskega parka ima petelinček rad toplejša območja, pri nas pa je razmeroma redka in lokalno omejena vrsta. Živi v svetlih listnatih gozdovih, na njihovih obronkih ter na travnikih ob živih mejah. Zaradi ogroženosti je zakonsko zaščiten.
Obramba pred plenilci
Samica jajčeca odloži na spodnjo stran podraščca. Gosenice vase shranijo strupene snovi rastline, te pa jih ščitijo tudi v odrasli dobi. Metulji so zato neokusni plenilcem, a njihova tesna vez z rastlino pomeni, da se težje prilagajajo spremembam v okolju.
Simbol zdrave narave
Vsak pogled na petelinčka je srečanje z redkostjo. Njegova prisotnost kaže na ohranjeno in raznoliko okolje. Metulji imajo pomembno vlogo pri opraševanju, zato je skrb za njihov življenjski prostor ključnega pomena.
Če se boste v pomladnih mesecih sprehodili po Mestnem parku ali se povzpeli na Piramido, bodite pozorni – morda boste opazili enega od najredkejših metuljev pri nas.
