Odgovor je mogoče podati v dveh besedah, ki sta … defenzivna vožnja. A kaj ta predstavlja? Defenzivna vožnja temelji na aktivnem preprečevanju nevarnosti na cesti, pri čemer je ključno predvsem predvidevanje situacij, ki jih ne moremo nadzorovati, kot so ravnanje drugih udeležencev, vremenske razmere in nenadne spremembe prometnega toka.

»Defenziven voznik bo s svojo pozornostjo na morebitna tveganja zmanjšal možnost za nesreče,
zaščitil sebe in druge udeležence v prometu, posebno šibkejše, kot so kolesarji, otroci in starejše osebe, s svojo zbranostjo zmanjšal nestrpnost, jezo in stres med vožnjo, ter prihranil na popravilih in obrabi vozila,« poudarja Nino Breznik, strokovni direktor šole vožnje Formula Maribor. Ključni elementi defenzivne vožnje so pozornost, predvidevanje, prilagajanje hitrosti, upoštevanje varnostne razdalje ter ustrezna komunikacija z drugimi udeleženci v prometu.

[[image_1_article_74076]]

Osnove defenzivne vožnje tako zajemajo naslednje principe:

  • pozornost – spremljamo promet okoli sebe, smo posebej pozorni na vsa ogledala in mrtve kote našega vozila,
  • upoštevamo prometno signalizacijo – posebno takrat, ko potujemo izven svojih običajnih poti, smo v tujini,
  • predvidevanje prometa – morebitnih nevarnosti, nenadnih sprememb pasu, zaviranja, ali drugih tveganj,
  • varnostna razdalja – vzdržujemo zadosten razmik, jo ustrezno prilagajamo hitrosti, slabšemu vremenu,
  • hitrost – spoštujemo predpisane omejitve, jo še posebej prilagodimo v primeru zastojev, nevarnih odcepov,
  • pripravljenost – smo zmeraj pripravljeni hitro odreagirati, imamo roke na volanu ter oči na cesti in
  • komunikacija – iščemo očesni stik v prometu, posebno s pešci, uporabljamo smerokaze, sporočamo namero.

Najpogostejši vzroki nesreč in kako jih preprečiti

Kljub nenehnim prizadevanjem za izboljšanje prometne varnosti so nekateri vzroki prometnih nesreč še vedno enaki kot pred desetletji, pri čemer na vrhu lestvice vzrokov vztrajajo prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc ter uporaba motečih naprav, ob tem pa so problematične še agresivna vožnja, utrujenost ter nepredvidljive vremenske razmere. 

Defenzivni vozniki se tem tveganjem izognejo s tem, da vozijo zbrano, s treznim umom in ne podcenjujejo moči narave.

Ključne navade defenzivnih voznikov

Pravi defenzivni voznik ima nekaj ključnih navad, ki mu pomagajo predvideti nevarne situacije in se jim izogniti. Prva je stalno spremljanje dogajanja v prometu. To pomeni, da ne gledamo le vozila pred sabo, temveč tudi dogajanje v daljavi.

»S pogledom spremljamo promet daleč pred seboj in gledamo onkraj vozila, ki vozi neposredno pred nami. Tukaj si lahko pomagamo tudi tako, da svoj pogled usmerimo skozi njegova stekla, da bi videli malenkost dlje,« razlaga Nino Breznik, strokovni direktor Šole vožnje Formula Maribor, ki dodaja: »Vse z namenom, da hitreje opazimo bližajoča se zaviranja, zastoje, nesreče, dela na cesti, ali druge nevarnosti.«

[[image_2_article_74076]]

Tako je pomembno tudi, da pogosto preverjamo vsa svoja ogledala in jih pred vožnjo tudi primerno prilagodimo, posebno, če si vozilo delimo s kom drugim, ki mu ustreza drugačen vozniški položaj. Slednje nam ne vzame prav nič časa, a to pogosto izpustimo.

Pa med vožnjo? Med jasnim, pozornim opazovanjem prometa upoštevamo namige, kot so zavorne luči, sprememba hitrosti vozila pred nami, ali teženje na eno stran voznega pasu, ki nas lahko opozorijo, da se bliža zastoj ali ovira oz. da vozilo pred nami namerava zamenjati pas ali zaviti iz cestišča. Pri tem posebno na dvo ali večpasovnicah bodisi prehitimo ali pa ostanemo za bližnjimi vozili, četudi nismo na istem pasu, pazimo pa tudi, da se nikoli ne zadržujemo v njihovih mrtvih kotih, saj s tem bistveno povišamo tveganje, da nas spregledajo in za trk.

»Ostanemo osredotočeni in se izogibamo raznih poslanstev, kot sta denimo DJ in navigator, ko smo enkrat že na poti,« pa pripomni Nino Breznik iz Šole vožnje Formula Maribor ter poudari, da raje vse potrebno, kot je denimo vnos navigacijskih točk in izbira najljubše glasbe, uredimo pred pričetkom vožnje, in se med njo vzdržimo uporabe telefona ali drugih motenj, saj takrat najraje pride do nepredvidljivosti na cesti.

Vožnja v zimskih razmerah in priprava vozila

Zima je letni čas, ko morajo biti vozniki še posebej previdni, saj snežne in ledene ceste zahtevajo prilagojeno vožnjo in tehnično brezhibno vozilo. Breznik izpostavlja, da so pnevmatike najpomembnejši faktor varne vožnje pozimi: »Če bi lahko poenostavili – gume, gume in še enkrat gume. Te so naš edini stik s cestiščem in še tako dobre vozniške vrline ali zmogljiv konjiček nas ne bo rešil, če one niso kos razmeram.«

[[image_3_article_74076]]

Izpostavi: »Investicija v novejše pnevmatike, še preden so stare pretirano izrabljene, se bo več kot poplačala v prihranjenih živcih, sivih laseh in stroških, ki si jih sicer lahko nakopljemo v primeru nesreče.«

Vselej bodimo pozorni na starost in izrabljenost naših pnevmatik – ne pozabimo, najmanjša globina dezena oz. tako imenovanega »profila« pnevmatik mora biti najmanj 3 mm v zimskem času – seveda pa upoštevajmo, da je to zares minimum, in da tukaj dodatni milimetri pomagajo še bolj, kot kje drugod. Ob tem pa preverimo tudi, ali imamo v pnevmatikah primeren tlak, saj lahko ta ob prvi ohladitvi opazno upade.

Priprava na zimsko vožnjo vključuje tudi preverjanje, ali imamo v vozilu strgalo za led, krtačo za sneg, dodatno tekočino za pranje vetrobranskega stekla ter toplo odejo in svetilko za primer nepredvidenih situacij, saj je vedno bolje biti pripravljen, kot da nas neprijetno preseneti vremenska ujma. 

Kako se odzvati na agresivne voznike?

V vsakodnevnem prometu se ob vsem povedanem nemalokrat srečamo z agresivnimi vozniki, ki vozijo prehitro, divjajo po cesti ali ne upoštevajo varnostne razdalje. Kako se pravilno odzvati?

»Tako v primeru agresivnega voznika, ki morda želi pritegniti našo pozornost s kakšno neprimerno gesto, kot v primeru nevarnega voznika, ki nerodno vijuga po cestišču in denimo ne upošteva varnostne razdalje, je zdravilo zanju povsem enako – od morebitne nevšečne situacije se čimprej oddaljimo, se ne vznemirjamo in mirno nadaljujemo pot, saj je najpomembneje to, da na cilj pridemo sproščeno in varno, kar je vedno v pravem stilu,« zaključi strokovni direktor Šole vožnje Formula Maribor Nino Breznik.

Defenzivna vožnja tako, kot poudarja Breznik, ni le tehnika, ampak miselnost, ki lahko reši življenje. »Najboljši vozniki niso tisti, ki znajo najhitreje voziti, ampak tisti, ki znajo predvideti nevarnosti in jih preprečiti, preden se sploh zgodijo,« zaključuje Breznik, ki poudarja, da je prav to tudi tisto, kar se skuša v procesu učenja vožnje v Šoli vožnje Formula Maribor približati kandidatom.

Pa ne samo kandidatom, ampak prav vsem, ki smo vsakodnevno udeleženi v prometu, zato je morda povsem na mestu, da se vprašamo tudi sami: sem zares defenziven voznik?