Oddelek za onkologijo UKC Maribor je z januarjem 2016, tri leta po koncu izgradnje objekta, končno začel obratovati. Pokriva severovzhod Slovenije, ki na sekundarni zdravstveni ravni zajema okoli 400.000, na terciarni pa 800.000 ljudi. Če so sprva obsevali pet bolnikov dnevno in beležili velik manjko kadra, je danes stanje popolnoma drugačno. Včasih so čakalnice tako polne, da ni dovolj stolov. Zaradi potreb po sistemskih zdravljenih in da so lahko normalno izpeljali potrebne kemoterapije ter biološka zdravljenja, so bili primorani iz desetih postelj zmanjšati število ležečih bolnikov na sedem, da so lahko eno sobo namenili ambulantnim obravnavam.

Omenjen oddelek je sicer najbolj zaseden v UKC Maribor, govorijo celo od 125-odstotni zasedenosti.

Predstojnica Oddelka za onkologijo Maja Ravnik, dr. med. je priznala, da oddelek že poka po šivih: »Kar se tiče števila specialistov, je stanje zaradi razbremenitve zdravniškega kadra veliko boljše, hkrati pa to pomeni plan za sprejemanje novih lokacij obsevanj. Prostorsko pokamo po šivih, pa tudi ostalega kadra bo zmanjkalo, da bi zadevo lepo speljali.« 

Velik porast obsevanih bolnikov in ambulantnih obravnav

V letošnjem letu so obsevali 600 bolnikov, kar je več kot v celotnem lanskem letu, ko je bilo obsevanih 500 bolnikov. »Letos poleti smo uvedli novo tehniko obsevanja IMRT. Gre za še bolj natančno obsevanje in na podlagi tega smo dobili nove lokalizacije obsevanja: rak prostate, maternice in vulve.« V ambulantah so obravnavali nekaj več kot 10.000 obravnav, za primerjavo s preteklim letom, ko jih beležijo 13 tisoč.

Glede na želje, ki so si jih zadali leta 2016, ko je Onkologija v UKC Maribor pričela delovati, so uspeli realizirati polovico želenega kadra. Včeraj je zadnji internist onkolog opravil specialistični izpit, tako da so uspeli skupno v tem letu pridobiti štiri nove specialiste radioterapije ter štiri nove specialiste internistične onkologije. Ravnikova je ob tem dodala: »Kar se tiče zdravniškega kadra, smo se definitivno izboljšali, a kljub temu še vedno potrebujemo dodatne zaposlitve na področju zdravstvene nege, onkoloških inženirjev, v planu imamo tudi fizike, a zaenkrat nimamo še te možnosti, saj morejo biti posebej uvedeni kot pripravniki.«

Predstojnica Oddelka za onkologijo Maja Ravnik, dr. med. in vodja Enote za radioterapijo Tamara Petrun, dr. med.

»Ta oddelek je v treh letih naredil čudež na minimalnem številu zaposlenih. V treh letih smo Onkologijo postavili ne le na zemljevid Slovenije, temveč tudi v širšem smislu in to na peščici specialistov,« poudari Ravnikova.

Največja pridobitev prehod na popoldansko izmeno

Trenutno so v postopku prehajanja na popoldansko izmeno. Trudijo se, da bi lahko bili obsevalniki izkoriščeni v polni meri. Cilj je do poletja obsevati 80 bolnikov dnevno, kar je dvakrat več kot trenutno, ko je obsevanih 40 bolnikov na dan. S popoldansko izmeno jih je obsevanih še nekaj več. »Postopoma vpeljujemo nove lokacije in nove tehnike. Začeli smo tudi z ginekološkimi raki, tega do sedaj nismo obravnavali. Začeli smo postopno, varno, bolnikom nasproti z radikalnimi obsevanji,« je dejala predstojnica oddelka.

In zakaj ne morejo obsevati še več bolnikov?

Ravnikova je pojasnila tudi, zakaj ne morejo obsevati več bolnikov: »Regulirani smo s številnimi meritvami, ki jih pregleduje in nadzoruje Uprava za varstvo pred sevanjem, od njih moramo prejeti dovoljenje, da lahko varno obsevamo določeno število bolnikov. Poudarek je seveda na največji varnosti zanje.« Ravno zaradi potrebnih meritev se lahko število obsevanj počasi viša.

Vodja Enote za radioterapijo Tamara Petrun, dr. med., je ob tem na laičnem primeru razložila zakaj so meritve tako pomembne: »Če dam za primer bolnika, ki je neozdravljivo bolan in so se mu povečale bezgavke na vratu, obsevamo zgolj bezgavke. Če bi obsevali še kakšen milimeter poleg tega, bi lahko povečali stranske učinke – v tem primeru bi bolnik težje dihal. Zato so zelo pomembne zares natančne meritve, z njimi obsevamo samo tisto kaj je potrebno. Zraven so namreč zdrava tkiva, ki jih z obsevanjem v nasprotnem primeru poškodujemo.«

Paliativna oskrba še vedno ni urejena

Še vedno pa ni napredka pri paliativni oskrbi. Gre za celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim. »Ureditev paliativne oskrbe je še vedno velika želja. Interes je velik, a se na nivoju Slovenije čisto nič ne naredi. Tako prizadet in bolan bolnik potrebuje pomoč in mu je veliki stres priti na urgenco, kjer je že samo čakanje na obravnavo naporno. Žal to področje ni sistemsko urejeno,« je povedala Ravnikova in dodala, da bo potrebno več govoriti o paliativi. »Urediti bi bilo potrebno financiranje, se dogovoriti z zavarovalnicami. Zdravnik paliativne oskrbe je zagotovo še bolj obremenjen. Ne le sporočanje slabe novice, dejansko vodi celo družino do zadnjega diha bolnika.«

Maja Ravnik: »Ko ti gre najslabše, rabiš varno okolje in matico, da ostaneš človek do svojega konca.«

Trenutno se lahko ljudje 24 ur na dan obrnejo na sam oddelek. »Morda lahko pomaga že sama sestra, ali pa se pokliče dežurnega zdravnika in ta da napotke kaj je v tistem trenutku najboljše narediti.« Priznavajo pa, da je včasih potrebno poskusiti poklicati večkrat, saj je klicev ogromno, poleg tega pa morajo seveda skrbeti tudi za bolnike na oddelku.