Univerza v Mariboru se je z izjemnim dosežkom zavihtela med vodilne prejemnike sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), saj ji je bilo odobrenih kar 23 projektov. Uspeh na univerzi ocenjujejo kot »izjemno priznanje strokovnosti, strateškega načrtovanja in aktivne vloge naših raziskovalcev ter vodstev članic univerze,« pri čemer dodajo, da pridobljena sredstva omogočajo neposredno izboljšanje raziskovalne in pedagoške infrastrukture, digitalizacijo ter trajnostno prenovo, hkrati pa na tak način univerza utrjuje svoj položaj kot ključni razvojni partner države in regije.

Pridobljena sredstva, ki so do maja 2025 dosegla 11 milijonov evrov izplačanih sredstev (čeprav so na UM upravičili že skoraj 15 milijonov), pa ne predstavljajo le finančne injekcije, temveč pomembna vprašanja o dolgoročnih učinkih naložb.

Zelena usmeritev v jedru projektov

Pomemben del teh projektov je usmerjen v »prenovo visokošolskih študijskih programov s poudarkom na zelenih vsebinah, digitalizaciji in vključevanju trajnostnih kompetenc.«

Univerza s tem ne sledi zgolj infrastrukturnim ciljem NOO, temveč aktivno prispeva k »ozelenitvi šolstva.« Kot poudarjajo na UM, je »zelena usmeritev jasno zapisana« tudi v strateških dokumentih univerze, saj se zavzemajo za »vzgojo odgovornih, okoljsko ozaveščenih diplomantov ter razvoj programov, ki podpirajo trajnostni prehod družbe.«

Oprijemljivi rezultati obljubljajo vse od prenovljenih programov do VR-laboratorijev

Projekti naj bi vodili k »oprijemljivim, dolgoročno uporabnim rezultatom.«

»Med njimi ima posebno mesto razvoj raziskovalne infrastrukture, ki presega klasično posodabljanje prostorov in vključuje vsebinske ter tehnološke izboljšave, usmerjene v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu. Ključen poudarek je na podpori raziskovalnim okoljem, ki razvijajo rešitve za izzive zelenega in digitalnega prehoda,« še povedo na UM, pri čemer navedejo nekaj konkretnih rezultatov, med katerimi velja izpostaviti prenovo študijskih programov s poudarkom na zelenih in digitalnih kompetencah, strateški razvoj področja mikrodokazil pod okriljem Centra za vseživljenjsko učenje Univerze v Mariboru (CVU), krepitev laboratorijev in razvojnih enot na področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, digitalne simulacije, analiza velikih podatkov in umetna inteligenca, izgradnjo infrastrukture za podatkovne zbirke in digitalna orodja …

Mehke vsebine z dolgoročnimi učinki?

Medtem ko nekateri morda projekte vidijo predvsem kot »mehke vsebine,« na Univerzi v Mariboru pričakujejo vidne dolgoročne učinke.

»Prenova 29 visokošolskih študijskih programov na Univerzi v Mariboru presega okvirje t. i. mehkih vsebin,« so jasni: »Čeprav je osrednji poudarek na vsebinski transformaciji kurikulov – z vključevanjem trajnostnih, digitalnih in interdisciplinarnih vsebin – se že v fazi izvedbe kažejo tudi konkretni dolgoročni učinki, ki presegajo zgolj pedagoško dimenzijo.«

Med njimi izpostavljajo »ustvarjanje novega znanja in kompetenc,« ki bo povečalo zaposljivost diplomantov, ustanovitev centrov za vseživljenjsko učenje, razvoj in kadrovsko krepitev strokovnih timov ter razvoj digitalne in didaktične infrastrukture.

»Prenova programov zahteva sistematično usposabljanje visokošolskih učiteljev za uporabo digitalnih orodij, hibridnega poučevanja in integracijo trajnostnih vsebin. Dolgoročno to vodi k ustvarjanju novih pedagoških profilov, kot so strokovnjaki za e-izobraževanje, razvijalci mikrodokazil in didaktični svetovalci za digitalni prehod,« pojasnjujejo na UM.

Kje torej na UM vidijo dolgoročne učinke, ki jih bosta ob univerzi sami čutila tudi mesto in regija? Najprej izpostavijo predvsem ustvarjanje novega znanja in kompetenc, s tem pa povečevanje zaposljivosti diplomantov na danes ključnih področjih.

Povedo, da bodo projekti in sredstva prispevali tudi k ustanovitvam »centrov za vseživljenjsko učenje, ki bodo dolgoročno prispevali k razvoju regionalnega okolja, omogočali dodatna izobraževanja za trg dela in s tem posredno ustvarjali delovna mesta ter spodbujali inovacije. Pojasnijo še: »Z oblikovanjem centrov za vseživljenjsko učenje in razvojem mikrodokazil se uvajajo nove oblike vodenja izobraževalnih storitev. Tu nastaja prostor za projektne koordinatorje, svetovalce za karierni razvoj, evalvatorje kakovosti in administrativno podporo za prožne učne poti.«

Na UM naštevanje nadaljujejo z razvojem in kadrovsko krepitvijo strokovnih timov, ki bodo tako še bolj usposobljeni za sodobne oblike poučevanja; digitalno in didaktično infrastrukturo v obliki pametnih učilnic, laboratorijev, simulacijskih okolij in VR-orodij …

»Tako mehke vsebine – kot so prenova kurikula, nova didaktika, večja vključenost trajnostnih in digitalnih tem – kot tudi infrastrukturne in sistemske spremembe tvorijo celostni prehod univerze v bolj prožno, odzivno in dolgoročno vzdržno izobraževalno okolje. Gre torej za spremembe, ki bodo pomembno vplivale tako na študente kot na zaposlene, gospodarstvo in širšo družbo – danes in v prihodnosti«, zatrjujejo na Univerzi v Mariboru.

Povezovanje z lokalnim gospodarstvom kot ključna prioriteta

Prav sodelovanje z lokalnim gospodarstvom in regijskim okoljem je »eden temeljnih stebrov« projektov. Čeprav na univerzi poudarjajo, da so s tem sodelovali že prej, se v okviru NOO ta povezava še krepi. »Še posebej v okviru prenove študijskih programov in razvoju mikrodokazil so od začetka usmerjeni v tesno povezovanje z lokalnim gospodarstvom in skupnostjo kot celoto ter krepitvijo regijskega razvoja,« izpostavljajo na mariborski univerzi.

Številne fakultete in službe znotraj UM tako aktivno gradijo partnerstva z industrijskimi partnerji, razvijajo krajša izobraževanja in pilotna mikrodokazila ter uvajajo napredna digitalna orodja za prenos znanja v prakso.

Konkretni primeri vključujejo projekte s področja bionike (Fakulteta za organizacijske vede – FOV), zelenega turizma (Fakulteta za turizem – FT), trajnostnega inženirstva (Fakulteta za strojništvo – FS), digitalnih tehnologij (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – FERI), kibernetske varnosti (Fakulteta za varnostne vede – FVV), trajnostne gradnje (Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo – FGPA), biogospodarstva (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede – FKBV), kariernega centra in študentskih izzivov (Karierni center UM), zelene kemije (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo – FKKT), logistike (Fakulteta za logistiko – FL), ekonomije (Ekonomsko-poslovna fakulteta – EPF), energetike (Fakulteta za energetiko – FE), naravoslovja in matematike (Fakulteta za naravoslovje in matematiko – FNM), pedagogike (Pedagoška fakulteta – PEF), humanistike (Filozofska fakulteta – FF) in biomedicine (Medicinska fakulteta – MF). Partnerstva tako omogočajo »dvostranski prenos znanja,« kjer univerza usmerja razvoj kadrov glede na potrebe okolja, podjetja pa prispevajo k oblikovanju bolj uporabnih izobraževalnih vsebin.

Zadovoljstvo z dinamiko črpanja sredstev

Glede črpanja sredstev na univerzi izražajo zadovoljstvo z dinamiko izvajanja, saj projekti dosegajo zastavljene kazalnike. Do maja 2025 je bilo, kot povedo na UM, s strani financerja zaenkrat izplačanih 11.026.836,22 €, pri čemer pa so na univerzi zabeležili upravičene stroške v višini 14.912.846,52 €. Obenem na UM poudarjajo dobro sodelovanje med članicami, upravno podporo in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI).

»Hkrati je pomembno poudariti, da finančna sredstva ne predstavljajo le možnosti za izvajanje načrtovanih fizičnih aktivnosti, kot so prenova študijskih programov, nakupi opreme ali izvedba usposabljanj, temveč imajo tudi mnogo širše učinke, ki jih ni mogoče neposredno ovrednotiti z denarjem, kažejo pa se v večplastnih in dolgoročnih spremembah, ki pomembno presegajo okvire kvantitativnih kazalnikov,« še dodajo na UM, pri čemer zaključijo:

»Gre torej za celovite premike, ki segajo onkraj tabel in številk – in prav ti učinki bodo univerzi omogočili, da ostane relevantna in vplivna tudi po zaključku financiranja iz NOO.«

Gre za strukturni premik za prihodnost univerze

Na Univerzi v Mariboru sicer izražajo veselje, da so pilotni projekti omogočili razvoj številnih inovativnih rešitev. Poudarjajo, da ta prizadevanja predstavljajo »strukturni premik – v načinu razmišljanja, sodelovanja, povezovanja z okoljem in usmerjenosti k prihodnosti.«

»Njihov daljnosežni pomen presega institucionalne meje, saj prispevajo k bolj odporni, pravični in inovativni družbi. Prepričani smo, da bodo učinki projektov dolgoročno vidni v znanju naših diplomantov, v razvoju regije ter v širši družbeni zrelosti, ki jo soustvarjamo skupaj,« sklenejo.

Za kakšne projekte sploh gre?

Na Univerzi v Mariboru izpostavijo nekaj projektov, ki so izraziteje povezani z lokalno infrastrukturo.

  • V okviru pilotnega projekta Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj je Fakulteta za organizacijske vede (FOV) vzpostavila široko mrežo sodelovanj z industrijskimi partnerji, razvila vrsto krajših izobraževanj in pilotnih mikrodokazil ter uvedla napredna digitalna orodja, kot sta virtualna resničnost in digitalni dvojčki, ki podpirajo prenos znanja v prakso.
  • Projekt Zeleni prehod in turizem 5.0 – vzpostavitev učnega okolja za prihodnost turizma, ki ga izvaja Fakulteta za turizem (FT), je tesno povezan z lokalnimi turističnimi organizacijami, kjer potekajo pilotna izobraževanja z uporabo umetne inteligence, VR/AR tehnologij, zelene gastronomije in praks revitalizacije podeželja.
  • Fakulteta za strojništvo (FS) se s projektom Vpeljava podpornega okolja za vseživljenjsko učenje za trajnostno inženirstvo (Green2Eng) neposredno povezuje z industrijo, saj izvaja številna izobraževanja s področja industrijske robotike, trajnostnega inženirstva in digitalnih simulacij ter vzpostavlja hibridna učna okolja.
  • V okviru projekta Digitalne tehnologije v visokošolskem izobraževanju za zeleno prihodnost je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) razvila specializirane učne enote na področjih umetne inteligence, podatkovne znanosti in kibernetske varnosti ter vzpostavila podporno infrastrukturo za sodelovanje z gospodarstvom.
  • Fakulteta za varnostne vede (FVV) v projektu Zelen in odporen prehod za varno in uspešno družbo razvija vsebine, povezane z varnostjo v kontekstu zelenega in digitalnega prehoda, sodeluje z varnostnimi strukturami in ustanovila je Kompetenčni center za kibernetsko in informacijsko varnost.
  • V projektu Trajnostna gradnja in krožno gospodarstvo – nova paradigma gradbeništva Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) sodeluje z lokalnimi podjetji pri razvoju učnih enot o večetažni leseni gradnji, krožnem gospodarstvu in digitalni fabrikaciji.
  • Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) z izvajanjem projekta Zelene kompetence za trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo razvija izobraževanja na področju ekološke pridelave, upravljanja z viri in turizma v sodelovanju z lokalnimi kmetijami in podjetji.
  • Karierni center UM v projektu Enotna vstopna točka za delodajalce in inovativne oblike sodelovanja s študenti upravlja platformo Karierni:UM, v katero je vključeno več kot 75 podjetij in 445 študentov, ter orodje ŠI:UM, s katerim so v letu 2024 izvedli 20 študentskih izzivov v sodelovanju z delodajalci.
  • V projektu Zelena kemija in kemijsko inženirstvo za prehod v Družbo 5.0 je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) razvila učne enote v sodelovanju z industrijo, vključno z implementacijo VR-laboratorija ter pripravo več modulov za krajša izobraževanja za podelitev mikrodokazila.
  • Fakulteta za logistiko (FL) je v okviru projekta Vzpostavitev okolja za izobraževanje zelene in digitalne logistike ter oskrbovalnih verig izvedla številne delavnice, dosegla več kot tisoč udeležencev ter razvila odprto spletno platformo in publikacije.
  • Projekt Most med akademskim znanjem ter zeleno digitalno poslovno prakso na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) vključuje prenovo trinajstih učnih enot, pripravo VR-gradiv ter vzpostavitev naprednih predavalnic, kot sta DataScienceHUB in InnoLAB.
  • Fakulteta za energetiko (FE) v projektu Pregled in posodobitev ključnih učnih vsebin, znanj, spretnosti in pričakovanih učnih izidov za trajnostni zeleni prehod izvaja posodobitve predmetnikov, razvija krajša izobraževanja za podelitev mikrodokazil in sodeluje z deležniki na področju obnovljivih virov energije.
  • Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM) se osredotoča na energetsko pismenost, digitalne kompetence in vključevanje naravoslovnih znanj v kontekst trajnosti, s podporo delavnic in analize programov.
  • Pedagoška fakulteta (PEF) znotraj projekta Trajnostna pedagogika in digitalna didaktika razvija nove didaktične pristope in sodeluje z izobraževalnimi zavodi za krepitev dostopnosti in vključevanja.
  • Filozofska fakulteta (FF) v okviru projekta ZELEN.KOM – Zelena komunikacija in podnebno opismenjevanje v sodelovanju s FNM razvija učne enote o podnebni komunikaciji, vzpostavlja partnerstva z NVO-ji in šolami ter krepi vlogo humanistike pri trajnostnem prehodu.
  • Medicinska fakulteta (MF) pa s projektom Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela razvija krajša izobraževanja na področju biomedicine in sodeluje z zdravstvenim sektorjem ter podjetji za razvoj znanj in mikrodokazil, ki naslavljajo potrebe zdravstva prihodnosti.