Njeni prelomni trenutki so začrtali pot druge največje slovenske univerze, zgodovina pa se je začela pisati že 2. julija 1959, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi Višje komercialne šole, kar velja za temelj današnje Ekonomsko-poslovne fakultete in s tem celotne UM.
Leta 1964 je mariborska akademska skupnost dobila prvi študentski dom na Tyrševi ulici, ki je sprva ponujal 180 postelj in prostore za sprostitev.
Prvi doktor znanosti na UM
Za akademski svet je bil ključen 21. januar 1977, ko je Miran Mejak uspešno obranil doktorsko disertacijo z naslovom Model mednarodnega trženja v odnosih z deželami v razvoju in postal prvi doktor znanosti na UM. Študentsko življenje je dobilo nov center 1. januarja 1986 z uradnim odprtjem Študentskega kulturno-prireditvenega centra (Štuk), ki je danes osrednje zbirališče v bližini fakultet.
Kasneje, leta 1993, so se preimenovale nekatere ključne institucije, med drugim Visoka pravna šola v Pravno fakulteto. Pomembno prenovo je doživela tudi Baroničina hiša, sedaj namenjena raziskovalni dejavnosti FERI.
Afere, ki so zaznamovale univerzo
UM pa seveda ni bila imuna na odmevne afere. Kot poroča portal slo24, je minulo pomlad medije pretreslo odpuščanje izrednega profesorja Friderika Klampferja. Študijski proces je močno prizadel tudi kibernetski napad 23. oktobra 2024. Zaradi njega so bili več kot teden dni popolnoma nedostopni internet in ključne e-storitve za študente in zaposlene.
Odmeven je bil tudi primer iz leta 2015, ko naj bi takratni dekan EPF, Klavdij Logožar, brez vednosti študentke prodal njeno diplomsko nalogo podjetju DARS za 24.000 evrov.
