Ko se danes govori o umetni inteligenci, razprava pogosto ostane pri najbolj izpostavljenih orodjih, kot so klepetalni roboti, generiranje besedil ali podob, a precej bolj zanimiv je pogled tja, kjer tehnologija že pomaga reševati konkretne probleme. Prav to je bilo v ospredju jubilejne, 20. izvedbe strokovnega srečanja ROSUS 2026, ki je prejšnji teden potekalo v Mariboru.

Na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, so se 19. marca zbrali raziskovalci, razvijalci, podjetja in drugi strokovnjaki s področja računalniške obdelave slik, računalniškega vida in umetne inteligence. Jubilejna izvedba dogodka je znova pokazala, da to področje ni več omejeno le na laboratorije, akademske članke in razvojne oddelke, ampak vse bolj vstopa v promet, industrijo, biomedicino in digitalne storitve.

[[image_1_article_86837]]

V ospredju rešitve, ki jih je mogoče prenesti v prakso

Konferenca ROSUS že dve desetletji deluje kot prostor, kjer se srečujejo raziskovalno znanje, razvojne izkušnje in potrebe uporabnikov. Prav ta povezava med stroko in prakso je bila tudi letos v ospredju. Če je bilo nekoč na takšnih dogodkih več govora predvsem o potencialu tehnologije, je letošnji ROSUS pokazal predvsem to, da številne rešitve svojo vrednost že dokazujejo v realnem okolju.

Osrednja poudarka jubilejne izvedbe sta bila po eni strani vprašanje infrastrukture, ki omogoča razvoj naprednih modelov umetne inteligence, po drugi pa konkretne aplikacije, ki jih je mogoče uporabiti v vsakdanjih sistemih. Med vabljenimi predavanji so zato posebej izstopale predstavitve o uporabi slovenske superračunalniške infrastrukture za razvoj sodobnih algoritmov ter o sistemih za zaznavanje in analizo varnostne razdalje v prometu.

[[image_3_article_86837]]

Prav prometna varnost je bila ena od tem, ki so tudi širši javnosti najlažje razumljive. Rešitve, ki temeljijo na kombinaciji kamer, računalniškega vida in umetne inteligence, lahko pomagajo pri zaznavanju nevarnih situacij v realnem času, s tem pa prispevajo k bolj varnim cestam in boljšemu upravljanju prometnih tokov.

Tehnologije, ki ne ostajajo več le v teoriji

Dopoldanski del programa je ponudil vpogled v raziskave, ki imajo zelo konkreten aplikativni potencial. Med predstavljenimi vsebinami so bile metode za zaznavanje cestnega omrežja, ki so lahko pomembne pri prostorskem načrtovanju infrastrukture, pa tudi pristopi, povezani z biomedicino in spremljanjem zdravstvenega stanja.

Posebno pozornost so namenili raziskavam, ki s pomočjo analize gibanja omogočajo boljši vpogled v zdravstveno stanje bolnikov, ter metodam umetne inteligence za obdelavo biosignalov. Prav takšni primeri najlepše pokažejo, kako široko se danes odpira področje računalniškega vida: od industrijskih procesov in prometa do zdravstva, kjer lahko tehnologija pomaga pri natančnejši analizi in bolj objektivnem spremljanju sprememb.

Pomemben del dopoldanskega sklopa je bil namenjen tudi varnosti in mobilnosti. Predstavljene so bile rešitve za izboljšanje varnosti v javnem prevozu ter tehnologije, povezane z avtomatiziranim prehodom meje. Gre za področja, kjer se umetna inteligenca vse bolj povezuje z vprašanji učinkovitosti, varnosti in nadzora v zahtevnih realnih okoljih.

Ko se povežejo kamera, LiDAR in radar

Ena od niti, ki je zaznamovala letošnji ROSUS, je bilo tudi združevanje različnih tipov podatkov. Prav to je namreč ena ključnih smeri razvoja sodobnih sistemov: posamezen senzor pogosto ni dovolj, šele povezovanje več virov pa omogoči večjo natančnost in zanesljivost.

[[image_5_article_86837]]

Popoldanska sekcija je zato posebej izpostavila rešitve, ki združujejo podatke kamer, LiDAR-ja in radarja. Takšni pristopi se kažejo kot posebej pomembni pri zaznavanju objektov v prostoru, pri varnostnih sistemih in pri različnih oblikah avtomatiziranega nadzora, kjer morajo sistemi delovati zanesljivo tudi v bolj nepredvidljivih razmerah.

Predstavljene so bile tudi rešitve za prilagajanje vizualnih vsebin uporabnikom z barvno slepoto, kar je dober primer tega, da področje računalniške obdelave slik ne posega le v industrijo in infrastrukturo, temveč tudi v dostopnost in uporabniško izkušnjo. Med vsebinami, ki so vzbudile precej zanimanja, je bil tudi razvoj avtonomnih digitalnih vplivnežev, kar kaže, da umetna inteligenca vse bolj posega tudi v področje komuniciranja in digitalnih identitet.

[[image_6_article_86837]]

Posebno pozornost pa so pritegnili še sistemi za zaznavanje brezpilotnih letalnikov, saj je prav pri dronih hitro jasno, zakaj postaja združevanje različnih virov podatkov tako pomembno.

ROSUS kot prostor povezovanja

Ob strokovnem programu se je tako tudi letos izkazalo, da ROSUS že vrsto let nastopa kot pomembna povezovalna platforma, ki ne daje le prostora za predstavitev raziskav in razvojnih rešitev, temveč tudi za možnost izmenjave idej, razprave o konkretnih potrebah in vzpostavljanja novih sodelovanj.

[[image_7_article_86837]]

Prav v tem je verjetno eden pomembnejših razlogov, da ROSUS pod vodstvom izr. prof. dr. Božidarja Potočnik tudi po dvajsetih letih ostaja relevanten. Področje računalniškega vida se hitro razvija, a prav toliko kot tehnološki napredek šteje tudi sposobnost, da se znanje prenese v prakso, v podjetja, v storitve in v sisteme, ki jih ljudje dejansko uporabljajo.

[[image_4_article_86837]]