V muzeju nekdanjega nacističnega taborišča za vojne ujetnike Stalag XVIII D so pred letom dni, torej na Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, otvorili dokumentarno razstavo ”Kljub vsemu-Preživeti!”, ki je po dogovoru in predhodni najavi na ogled še celo letošnje leto. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Muzejem zmage iz Moskve ter Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Eno največjih pokopališč slovenskih žrtev
"Holokavst je sistematično uničevanje vseh za naciste rasno, versko, spolno ali zdravstveno nezaželenih ljudi. Za preganjanje in na koncu tudi usmrtitev ni bilo potrebno njihovo aktivno nasprotovanje nacizmu, zadostovalo je samo to, da so bili to, kar so bili," z nami deli Boris Hajdinjak, zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor.
Auschwitz, koncentracijsko taborišče, je postal simbol holokavsta, saj ni kraja na svetu, kjer bi bila zgodovina bolj zaznamovana s tem grozljivim poglavjem človeštva. V obdobju od maja 1940 do januarja 1945 je izgubilo življenje približno 1,1 milijona ljudi. Med njimi je bilo 960.000 Judov, kar predstavlja skoraj vsakega šestega od šestih milijonov Judov, ki so bili žrtve holokavsta.
[[image_1_article_62054]]
Hajdinjak nadaljuje: "Prav zato je bil 27. januar, datum osvoboditve Auschwitza, izbran za mednarodni dan spomina na holokavst. Auschwitz je tudi taborišče, v katero je bilo odpeljanih okoli 2.600 ljudi iz Slovenije. Večina je bila Slovencev, ki so bili v to taborišče poslani kot politični zaporniki. Toda tja je bilo pripeljanih tudi okoli 350 Judov, vsaj 78 Romov in vsaj tri Jehovove priče z območja Slovenije. Za okoli 1.600 izmed njih je Auschwitz kraj smrti, kar pomeni, da je v tem kraju eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Zato je 27. januar tudi slovenski dan spomina na žrtve holokavsta."
"Vojna je skupek zla, je moralno dno človeštva."
"Razstava, ki prikazuje nečloveško trpljenje ljudi v taboriščih, imenovanih tudi tovarne smrti, je posvečena enemu najstrašnejših dogodkov, ne le v zgodovini druge svetovne vojne, temveč, lahko rečemo nasploh v kronikah človeške zgodovine. Po drugi strani pa ta razstava nazorno razkriva moč človeškega duha in neizmerno voljo, ki so jo kljub vsem okoliščinam izkazali ujetniki," z nami deli Iza Verdel, generalna sekretarka MRC Maribor.
Razstava vključuje približno 100 digitalno arhiviranih gradiv, ki obsegajo fotografije, slike, grafike ter podobe predmetov, predvsem iz bogate zbirke Muzeja zmage. Osrednji poudarek razstave je na prikazu izvora rasne teorije nacistov, njihovih načrtov za genocid nad ljudmi ter vzpostavitve kompleksnega sistema koncentracijskih taborišč. Eksponati vključujejo slike in risbe, ustvarjene s strani očividcev dogodkov, kot tudi najdbe na območju taborišč, ki nazorno prikazujejo množična zločinstva nacističnega sistema.
[[image_2_article_62054]]
"Vsakič, ko obeležujemo takšne in podobne dneve, obletnice, se moramo zamisliti nad motivi, vzgibi, ki vodijo v take nečloveške krutosti in dejanja. Zavedati se moramo tudi kako hitro pride od majhnih nestrpnosti, do zlobe in do velikega zla, ki vodi v propad. In vojna je skupek zla, je moralno dno človeštva. Zgodovine ne moremo spreminjati. Lahko pa spreminjamo našo prihodnost," doda generalna sekretarka Verdel.
Misija mariborskega muzeja v Melju je ohranjanje spomina na grozote druge svetovne vojne, skrb za zgodovinsko resnico ter opozarjanje in opominjanje. "Dokler bo svet zaznamovan z nestrpnostjo, pomanjkanjem sodelovanja, razumevanja in skupnega interesa za človekovo dobro, bodo takšne grozote vedno predstavljale nevarnost," izpostavi generalna sekretarka Verdel. Doda: "Pomembno je, da se spominjamo, ne le v dolžnost žrtvam, ampak tudi v svoj lastni interes, da preprečimo ponovitev takšnih dogodkov. To ni zgolj prazna retorika, temveč nujnost za zagotavljanje trajnega miru in razumevanja med ljudmi."
