S koncem februarja se je pričel vojni konflikt med ZDA in Izraelom proti Iranu, vse odtlej pa je pozornost usmerjena na tamkajšnje dogajanje. Iran je namreč kot reakcijo na napade zaprl Hormuško ožino, skozi katero gre vsak dan približno 20 odstotkov svetovne nafte. Zaradi zaprtja se je cena naftnega sodčka povečala skoraj za 50 odstotkov, kar pa vpliva tudi na ceno goriva povsod po svetu.
Pritisk na bencinske črpalke in delno pomanjkanje
Slovenska vlada je uvodoma pomirila državljane, da bodo ublažili dvig cen naftnih derivatov, ter da ni skrbi, da bi naftnih derivatov hitro zmanjkalo. Kljub zagotovilom vlade pa je napovedan dvig cen povzročil dolge vrste na bencinskih črpalkah, ponekod je zaradi prevelikega povpraševanja goriva celo zmanjkalo. Negotova situacija se je nadaljevala tudi v prihodnjih tednih, ko so na črpalkah uvedli omejitve glede količine goriva, ki si ga lahko posameznik natoči. Odkar se je vlada odločila, da bo cene regulirala na tedenski bazi, se je situacija nekoliko umirila, toda posledice bodo dolgotrajne.
Od začetka krize so cene dizelskega goriva višje do 35 centov na liter, medtem ko se je cena za liter bencina povečala za približno 18 centov. Na avtocestah, kjer lahko trgovci določajo ceno sami, so te razlike še večje.
Taksi storitve so se že podražile, toda ne samo zaradi energetske krize
O tem kakšen vpliv ima energetska kriza tudi na podjetja v Mariboru, smo povprašali direktorja taksi podjetja Taxi Plus, Danijela Robnika. Na vprašanje ali so bili primorani zaradi nastale krize dvigniti ceno svojih storitev, je Robnik odgovoril pritrdilno, vendar pa je ob tem pojasnil, da cen niso dvignili zadnjih pet let.
»Že v času, ko je bila cena nafte okoli 1,10 evra, so bile naše cene nizke. V zadnjih štirih letih so se razni prispevki zvišali za približno 50 do 60 odstotkov, tako da na podražitev niso vplivali le naftni derivati, ampak tudi vsi ostali stroški.«
Kot je dodal Robnik, so na dvig cene vplivali tudi drugi dejavniki, eden izmed njih je denimo tudi zakon o minimalni plači, ki je za podjetje predstavljal veliko težavo.
V zadnjem času se je podražilo vse
Razlog za dvig cen storitev je po besedah Robnika predvsem dejstvo, da se je v osnovi podražilo vse, ne samo naftni derivati. Medtem ko so sami cene v povprečju dvignili za sedem odstotkov, pa so skupni stroški v podjetju zrasli tudi do 30 odstotkov. Kot primer povečanja stroškov je Robnik denimo navedel dejstvo, da se je cena servisne ure v zadnjih štirih letih povečala s 55 na kar 90 evrov.
Domino efekt podražitev
Robnik je še nadalje pojasnil, da naftni derivati predstavljajo približno tretjino stroškov za podjetje, kar pomeni, da je učinek njihove nedavne podražitve praktično izničen zaradi naraščajočih drugih stroškov:
»Vse, kar smo dvignili, so višji stroški že pobrali.«
Nadaljnje podražitve ne pridejo v poštev
V primeru dodatnega zaostrovanja krize Taxi Plus cen ne bo dvignil, saj nimajo več manevrskega prostora za nadaljnje podražitve in ne želijo še dodatno obremeniti strank. Če se bo kriza še nadaljevala in zaostrovala, bi lahko v najslabšem scenariju celo ogrozila prihodnost podjetja.
Že sedaj beležijo manj potnikov
Po besedah Robnika je že sedaj občutno manj potnikov, saj ljudje ostajajo doma in tudi manj delajo. Opazno je tudi to, da bo manj potovanj v tujino, saj so s taksi prevozi vozili ljudi na letališča, že sedaj pa beležijo zelo veliko odpovedi. Zgolj ta segment je padel kar za 50 odstotkov, je pojasnil Robnik.
Električna vozila so rešitev, vendar ne najboljša
Podjetje Taxi Plus ima v svoji floti vozil štiri električna vozila in deset hibridnih, kar pomeni, da so že pred krizo z naftnimi derivati razmišljali v prihodnost. Žal pa se to ne odrazi v bistvenih prihrankih, saj so po besedah direktorja podjetja vozila nenehoma v uporabi, pri električnih avtomobilih pa največjo težavo predstavlja predvsem časovni vidik:
»Naša vozila so veliko v uporabi, električna pa morajo stati in se polniti. Tudi električna energija ni več poceni, predvsem hitro polnjenje je zelo drago. Trenutno se zdi, da so hibridna vozila najboljša rešitev. Gre za kombinacijo, ki je približno 30 do 40 odstotkov cenejša možnost od električnih ali dizelskih vozil.«
Bo v Mariboru kmalu dražji tudi javni potniški promet?
Glede nastale situacije smo kontaktirali tudi podjetje Marprom iz Skupine JHMB. Na vprašanje glede morebitne podražitve cen javnega potniškega prometa, so nam iz podjetja odgovorili, da imajo podražitve energentov, povezane z zaostrenimi geopolitičnimi razmerami, neposreden vpliv na stroške mestnega potniškega prometa, ki ga izvaja podjetje Marprom iz Skupine JHMB. Največji pritisk na poslovanje trenutno povzročajo višje cene dizelskega goriva, ki predstavlja pomemben delež pogonskih energentov mestnih avtobusov, med katerimi sta sicer še elektrika in plin (CNG). Skupni strošek dizelskega goriva in CNG dosega dobrih 10 odstotkov vseh stroškov mestnega potniškega prometa v Mariboru.
»Zaradi dražitve energentov in drugih dejavnikov, ki prav tako povečujejo skupne stroške mestnega potniškega prometa, Marprom meni, da bi bila prilagoditev cen vozovnic upravičena, vendar pa bo odločitev o tem sprejeta na ravni Mestnega sveta MO Maribor.«
Opazen porast števila potnikov
V mariborskem mestnem potniškem prometu sicer letos beležijo opazen porast števila potnikov. Opravljena analiza za marec 2026 je pokazala za dobrih 8 odstotkov več potnikov na mestnih avtobusih kot marca lani. V obdobju januar-marec 2026 so mestni avtobusi prepeljali 1.355.567 potnikov, medtem ko je v enakem obdobju lani to število znašalo 1.281.359, kar pomeni skoraj 6-odstotno povečanje števila potnikov v prvem četrtletju tega leta.
[[image_1_article_87309]]
V mestu Maribor kmalu še več električnih avtobusov
Že pred krizo, ki je nastala zaradi naftnih derivatov, se je Mestna občina Maribor odločila za posodobitev voznega parka, ki bo v prihodnosti temeljil na električnih vozilih.
Vozni park, ki ga uporablja Marprom, sedaj vključuje že 25 različnih električnih vozil, med njimi so štirje 12-metrski avtobusi, šest 9,5-metrskih avtobusov, štirje 8,5-metrski minibusi, sedem mini vozil Maister, trije kombiji in en turistični vlakec.
Z njihovo uporabo je podjetje Marprom v celoti ali delno elektrificiralo pet mestnih avtobusnih linij (G5, G6, P7, P17 in P19), prevoz na klic Maister in Doktor Maister ter vožnje z mestnim vlakcem.
Kot so dodatno pojasnili pri Mapromu, je elektrifikacija flote še toliko pomembnejša v trenutnih razmerah in se bo v prihodnje nadaljevala, saj je za letos načrtovana dobava več kot 20 novih vozil na električni pogon, vključno z 18-metrskimi zglobnimi avtobusi, ki bodo velika pridobitev za najbolj obremenjene linije.
