V okviru 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki poteka v Gornji Radgoni, je 7. avgusta 2025 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekalo 24. mednarodno ocenjevanje medu. V nedeljo je pred upravo Pomurskega sejma potekala izročitev priznanj in medalj čebelarjem, ki so se izkazali pri pridelavi medu.
Na dan, ko so na AGRI v ospredju čebelarji, smo poklepetali tudi s slovensko medeno kraljico Rebeko Medved.
Šampionsko odličje je odnesla Hrvaška
Na ocenjevanju medu z mednarodno udeležbo je sodelovalo 183 čebelarjev oz. podjetij z 294 vzorci medu. Med vrstami medu je po številu vzorcev letos prevladoval gozdni med, takoj za njim pa akacijev. Šampionsko priznanje za med z največ doseženimi točkami med vsemi ocenjenimi vzorci je prejel akacijev med Pčelarstva Trupković iz Hrvaške. Naziv Prvak vrste so prejeli vzorci medu, ki so v posamezni kategoriji dosegli najvišje število točk, pri čemer je moralo v vsaki vrsti sodelovati najmanj sedem vzorcev.
Letošnji prvaki vrste so:
Akacijev med: Pčelarstvo Trupković, Hrvaška
Cvetlični med: Belokranjski hram d.o.o., Črnomelj
Gozdni med: Anton Mlinar, Žiri
Hojev med: Andrej Jereb, Borovnica
Kostanjev med: Čebelarstvo Kimovec, Šenčur
Lipov med: Mitja Smrdel s.p., Kranj
Posebni priznanji Petra Dajnka sta prejela Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma in dr. Stanislav Kapun, prvi predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, in sicer za večletno uspešno delo na področju čebelarstva.
Kaj je ključno pri ocenjevanju medu?
Predsednica komisije ocenjevanja mag. Amalija Božnar je navdušena nad letošnjim ocenjevanjem medu, saj je prispelo rekordno število vzorcev: ''Število vzorcev in rezultati odražajo dobro letošnjo sezono. Med je ocenjevalo 9 licenciranih preizkuševalcev medu, ki so delali v treh komisijah in ocenjevali po veljavnem Pravilniku o ocenjevanju medu Čebelarske zveze Slovenije. Največji odstotek vzorcev, ki so dosegli zlato odličje, je bilo med lipovim medom (51 %), v skupini akacijevega medu 49 % in med gozdnimi medovi 38 %. Brez odličja je ostalo le 5,78 % vzorcev, kar je manj kot v lanskem letu. Glavni vzrok za to, da so nekateri vzorci ostali brez odličja, je to, da v medu nismo našli tipičnih organoleptičnih lastnosti za posamezno vrsto, oziroma so bile lastnosti prešibko izražene glede na deklarirano vrsto.'' Predsednica komisije nam razloži, da ocenjevanje poteka glede na sortnost medu: ''Ocenjevanje medu poteka kot ocenjevanje sortnosti medu. S tem, ko dobi med neko priznanje, lahko je to bronasta medalja, to ne pomeni, da ni kvaliteten – ali pa če ne dobi priznanja. Med je kljub temu kvaliteten, torej je prešel tudi tisto osnovno, fizikalno-kemično analizo, ampak je med mogoče malo manj sorten, ker vsaka vrsta medu ima neke predpisane lastnosti, ki se jim vzorci potem skušajo približati. Mi ocenjujemo, na primer pri akacijevem medu, ali je prava barva, prav okus, pol okus, obstojnost okusa ali se čutijo neke druge primesi cvetličnega medu itd. Na ocenjevanju se ocenjuje sortnost, ne kvaliteta kot kvaliteta. Medalj je veliko, ampak recimo zlatih medalj je četrtina, kar pomeni, da je toliko vzorcev bilo res tipičnih za sorto. Drugi so se temu približali, zato je pa ogromno bilo srebrnih in bronastih medalj.''
Podrobnejše rezultate ocenjevanja medu si lahko ogledate na tej spletni strani.
