Vlada se je na 409. dopisni seji seznanila z informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2024 in 2025. Tovrstno obrambo namerava podpreti tudi v letih 2026 in 2027. 

Sredstva bodo zagotovljena iz proračuna

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije se zagotovijo iz proračuna, če je v izvajanje letalske obrambe pred točo vključena vsaj polovica občin z branjenega območja. To zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občine Slovenske Konjice, Zreče in Podvelka. Celotno območje tako obsega 71 občin in meri 3.775,6 kvadratnih kilometrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo vključene občine.

Do sedaj je letalsko obrambo izvajal Letalski center Maribor

V preteklih letih je letalsko obrambo proti toči izvajal Letalski center Maribor. Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Darka Kralja, vodjo Letalskega centra Maribor, ki nam je povedal, da so oni edini, ki sploh lahko omogočajo tovrstno obrambo, zato je tudi razpis nepotreben.

Kralj še dodaja, da so v Letalskem centru razočarani, saj so sredstva namenjena obrambi proti toči, bistveno premajhna. V zadnjih letih so se stroški povečali za približno 600 odstotkov, medtem ko je denar, ki je namenjen obrambi proti toči, ostal praktično enak ali pa se je zvišal za zanemarljivo vsoto.

V lanskem letu je bilo opravljenih približno 30 poletov

Kot je za Maribor24 povedal Kralj, je bilo v lanskem letu opravljenih nekaj več kot 26 ur oziroma 30 poletov, kar pa je tudi vse, kar so jim omogočala sredstva. Tudi v letošnjem letu se nameravajo pri Letalskem centru potruditi kolikor bo možno oziroma koliko bodo dovoljevala sredstva namenjena obrambi.

Ko bo denarja zmanjkalo, poleti ne bodo več mogoči.

Premalo denarja za vzdrževanje

Po besedah Kralja, bo tudi letos v zraku le eno letalo, pa še pri tem vzdrževanje ni poceni. Želje o dodatnem letalu so pobožne, prav tako pa naletijo na ministrstvu in drugod na gluha ušesa drugi predlogi. Eden izmed takih predlogov je, da bi se prijavili na enega izmed evropskih razpisov o postavitvi radarja na Štajerskem, saj bi bila tukaj idealna lokacija. 

Večnamenski radar bi lahko bil uporabljen za obrambo proti toči, saj bi bil namenjen opazovanju gibanja oblačnih mas, opravljal bi lahko meritve, statistiko, sledenju letal, prav tako pa bi ga lahko uporabljale tudi fakultete za svoje raziskave. Kralj še meni, da bi 300 do 400 tisoč evrov pomenilo dolgoročno in smiselno naložbo za prihodnost, sploh zaradi dejstva, ker obstaja kup projektov, ki so še dražji, družbi pa ne prinesejo nič posebnega.  

Ministrstvo prelaga večino odgovornosti na občine

Kralj še dodaja, da je ureditev, po kateri da država zgolj tretjino sredstev, ostali dve tretjini pa občine, zgrešena. Po njegovem mnenju država, po plačilu 22-odstotnega davka na dodano vrednost, v bistvu ne prispeva kaj dosti.

Zaradi pomanjkanja sredstev v zadnjih letih in naraščajočih sredstev, se zna zgoditi, da v prihodnje ne bo več pilotov, saj enostavno ne bo dovolj denarja za usposabljanje, prav tako pa piloti ne bodo več pripravljeni delati za tak denar, kot ga prejemajo sedaj.

Piloti so namreč vložili ogromno časa in denarja v šolanje in usposabljanje, sedaj pa prejemajo bistveno prenizke urne postavke. V tem trenutku je sicer še dovolj pilotov, vendar pa se Kralj boji, da jih bo že v kratkem minilo potrpljenje na boljše čase.