Lani poleti smo se o delovanju in sodelovanju Krajevne skupnosti Pekre z mariborsko občino pogovarjali s predsednikom dr. Gregorjem Antoličičem. Takrat je bil naš sogovornik precej kritičen do dela občine, saj ta po njegovih besedah velikokrat svoje moči usmerja v center mesta, na periferijo pa pozablja. Ob tem je še dejal, da pri večini projektov, ki se izvajajo na tem območju, prihaja do zamud, občina pa da projekte pogosto vodi mimo KS. 

»Velikokrat imamo na tej podlagi občutek, da se na občini nekaj obljubi, da se človeka na ta način odpravi, nato pa zadeve stojijo oziroma se ne premaknejo,« je v našem pogovoru pokritiziral dr. Antoličič. Pa to še velja? Preverili smo, kakšno je stanje z napovedanimi projekti v letošnjem letu in kako odzivna je občina pri reševanju vprašanj krajanov KS Pekre. 

Sodelovanje korektno, a pogrešajo odzivnost pristojnih služb MOM

Predsednik sveta KS pravi, da je sodelovanje trenutno korektno, vendar pa bi si včasih želeli nekoliko več odzivnosti s strani pristojnih služb MOM. »Na nekatere odgovore se včasih čaka precej dolgo oz. je potrebno ljudi 'pocukat za rokav', da se zadeve premaknejo. Vsekakor pa bi si pri pomembnih vprašanjih želeli še več sodelovanje oziroma aktivnejše pogovore med predstavniki MOM in KS,« pravi in dodatno pojasni, da občina sicer poziva KS in MČ da podajo predloge glede prioritete obnov cest, bi pa si morda tudi pri manjših projektih želeli več soudeležbe. 

»Včasih se namreč kakšne zadeve peljejo mimo vednosti KS, krajani pa se z vprašanji vseeno najprej obrnejo na nas.« Ob tem še dodaja, da komunikacija z javnimi službami pri reševanju prijav, pritožb občanov včasih šepa oziroma »je potrebno veliko energije s strani posameznika, da dobi konkretne odgovore«.

Prioriteta je energetska obnova 'centra' skupnosti

Že lani je bila ena izmed najbolj perečih zadeve energetska obnova Doma kulture Pekre. Vodstvo občine je sicer obljubljalo, da se bo obnova pričela že lani, takoj po sprejetju proračuna – v katerem je bila celo predvidena posebna postavka, vendar so bila nato sredstva premeščena drugam, ”fasada” pa prestavljena na prihodnje leto. Tako načrtovana obnova (izdelava izolacijske fasade) ostaja prva prioriteta KS. »Ta predstavlja center našega kraja v katerem domujejo lokalna društva. Stavbo, ki je bila zgrajena leta 1953 s prostovoljnim delom krajank in krajanov je že načel zob časa in je zaradi tega potrebna obnove,« pomen stavbe opisuje Antoličič in ob tem doda, da naj bi se obnova začela jeseni, v skupnosti pa le upajo, da bo do realizacije dejansko prišlo. 

Ob obnovi Doma kulture pa med prioritete sodi obnova nekaterih dotrajanih cest, ki prav tako že več let/desetletji čakajo na obnovo. »Sicer naša KS v letu 2024 ni bila predvidena za večje infrastrukturne projekte, do prenove nekaterih precej uničenih cest, kot je npr. Jelenčeva, bi naj prišlo v letu 2025. Med večje projekte, ki so se zaključili na prehodu med letoma 2023/2024 pa lahko štejemo izgradnjo kanalizacije na območju Hrastja,« še zaključi Antoličič.