V civilni iniciativi menijo, da je kompostarna v bistvu nelegalno odlagališče, za katerega so sicer dobili okoljevarstveno dovoljenje, in da odlagališča niso sanirali že 15 let.

Protest Ceršak

Civilna iniciativa proti kompostarni Ceršak je včeraj pripravila protestni shod, na katerem je vnovič opozorila na neznosno življenje ob kompostarni. Shoda se je udeležilo od 300 do 400 ljudi, je za STA dejala Marija Janžek iz civilne iniciative. Izpostavila je, da že 15 let nasprotujejo kompostarni, a jih pristojni ne slišijo ali nočejo slišati.

Civilna iniciativa je mirni protestni shod za zaprtje kompostarne podjetja Kogal na reki Muri po besedah Janžkove organizirala zato, ker ugotavlja, da pravna država ne deluje in da pristojni organi ne upoštevajo njihovih pripomb in ne popravijo svojih nepravilnih in nezakonitih odločitev glede delovanja kompostarne.

Smrad jim preprečuje normalno življenje

Udeleženci shoda so se sprehodili po cesti, ki vodi do kompostarne, s shodom in transparenti pa so opozorili, da ne morejo “normalno živeti zaradi smradu, muh in drugih negativnih posledic kompostarne”.

Shoda so se udeležili tudi šentiljski župan Štefan Žvab, občinski svetniki, predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič, krajani sosednjih naselij in drugi, je povedala Janžkova.

“Občina Šentilj pričakuje od države, ki je izdala dovoljenje za kompostarno, da tudi zagotovi, da se bodo pogoji za to dovoljenje spoštovali. Ker se pogoji očitno ne spoštujejo, pričakujemo da država končno ustrezno ukrepa in zagotovi zdravo okolje za krajane Ceršaka in zapre kompostarno,” je na kraju dogodka povedal Štefan Žvab, župan občine Šentilj.

Civilno iniciativo je ta teden sprejel tudi minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki je obljubil, da si bo razmere v Ceršaku ogledal in se seznanil z vsemi okoliščinami ter da bo ministrstvo preverilo okoljevarstveno dovoljenje, kar Janžkova vidi kot določen napredek. Doslej so namreč inšpekcije in državni organi trdili, da se obratovanje v kompostarni izvaja skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem, v civilni iniciativi pa trdijo, da to ni tako.

V 15 letih brez sanacije nelegalnega odlagališča, podjetje vse zanika

“Oni so v osnovi okoljevarstveno dovoljenje dobili za sanacijo nelegalnega odlagališča, ki bi ga res izvedli tudi s kompostiranjem, ampak zdaj je to kompostiranje naenkrat postala glavna dejavnost, sanacije nelegalnega odlagališča, za katerega imajo v osnovi okoljevarstveno dovoljenje, pa se niso niti dotaknili v 15 letih,” je dejala Janžkova, ki pravi, da so se v zadnjih letih zmogljivosti kompostarne povečevale, s tem pa tudi smrad in roji muh.

V podjetju Kogal so za STA že lani zavrnili številne očitke na njihov račun. Takrat so pojasnili, da je občinski svet pregledal dokumente in ugotovil, da ima kompostarna vsa potrebna dovoljenja za predelavo 36.000 ton odpadkov letno. Vendar to po njihovem ne pomeni, da toliko odpadkov tudi v resnici predelajo.

Na ministrstvu in inšpekcijskih službah brez odziva

“Kompostarna v Ceršaku ne dela v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in to bi v bistvu moralo pripeljati od odvzema tega dovoljenja in zaprtja kompostarne. Obrnili smo se na ministrstvo in vse inšpekcijske službe ter nič kaj dosegli. V torek smo obiskali ministra za okolje in prostor, ki nam je obljubil, da si bo situacijo v kratkem ogledal, ter da bodo revidirali okoljevarstveno dovoljenje, ki bi ga po zakonu iz leta 2016 že morali. Pravna država nikakor ne deluje. Iz tega razloga smo se odločili za javni shod, s katerim želimo pritisniti na tiste, ki odločajo o tej zadevi, prav tako pa tudi lastnika kompostarne,” še dodaja Marija Janžek, vodja iniciative proti kompostarni.

Za preprečevanje širjenja smradu in muh naj bi izvedli številne ukrepe, med drugim so vzpostavili kemični in biološki filter ter poskrbeli za še dodatno prezračevanje. Zagotovili so, da bodo še naprej z možnimi dodatnimi ukrepi težili k omilitvi vseh mogočih vplivov na okolje ter dodali, da bi v primeru, če bi vse navedbe civilne iniciative držale, nadzorne službe države že davno posredovale.

STA