Zasebni vrtci po državi so zasnovali spletno peticijo proti spremembah zakona o vrtcih, ki sofinanciranje bivanja otrok prepušča občinam.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) je konec maja pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, z namenom zakonsko urediti težave z delovanjem nezakonitih vrtcev in varstev na črno ter preprečevanja hudih kršitev, kot v nedavnem primeru »Zavoda Kengurujček«. O problematiki zasebnih vrtcev smo že pisali pred dnevi, ko sta za naš portal spregovorili predstavnica zasebnih vrtcev Slovenije in ravnateljica Waldorfskega vrtca Mavrična dežela v Mariboru. Sedaj so spregovorili tudi v mariborskem Waldorfskem vrtcu Studenček (Inštitut Sofijin izvir), kjer se pridružujejo mnenju kolegov, da nastajajoče spremembe ne obetajo nič dobrega. S tem razlogom so zasebni vrtci skupaj zasnovali celo spletno peticijo proti spremembam zakona o vrtcih. 

Zakonsko urejeno varstvo otrok se ne bi smelo metati v isti koš z varstvom “na črno” 

Menijo, da se nujno zakonsko urejanje področja črnih varstev žal zavajajoče meče v isti koš z zasebnimi vrtci ter da se v isti noveli predlaga drastične spremembe načina ter višine sofinanciranja otrok vpisanih v zasebne vrtce. Spomnimo, po novi uredbi lahko same občine odločajo o sofinanciranju bivanja; doslej so plačevale 85 odstotkov. Sicer so se nekatere manjše in večje kršitve v zadnjem času pojavljale hkrati v občinskih vrtcih in tudi zasebnih.

“Ne glede na ustanoviteljico vrtca, naj bosta zakon in odgovornost za vse enaka. Ker je potrebno ločevati zrnje od strupenega plevela, so lahko posploševanja in poenostavljanja zelo krivična,” so zapisali v imenu celotnega kolektiva. Problema črnih varstev se država loteva bolj ali manj s sankcijami, tako da se dejansko zgolj kaznuje, ko je bila kršitev v teku že nekaj časa, namesto da bi tovrstne zavode preverjali spotoma.

“Predlagan sistem kar kliče po kršitvah”

Hkrati so Waldorfskem vrtcu opomnili na odličen argument proti ravnanju države:

“Z ukinjanjem dosedanjega modela sofinanciranja, lahko privede v nekaterih občinah do ponovnega pomanjkanja vpisnih mest za otroke. Prav pomanjkanje prostih vpisnih mest pa najbolj spodbuja vključevanje otrok v črna varstva po vsej Sloveniji.”

V vrtcu prav tako menijo, da bo nova zakonodaja zaradi morebitnega odvzema finančnih sredstev za bivanje otrok starše spravila v še večjo stisko. Hkrati se bojijo še večje birokratizacije in zapletenih postopkov vpisa, namesto da bi se novi oddelki odpirali v skladu s potrebami na preprost in ažuren način. “Zakon o vrtcih predvideva 30 dni za vložitev vloge za nov oddelek, ko je na čakalni listi ustrezno število otrok, vpis v razvid pa traja od pol leta do enega leta! Ali starši lahko danes čakajo tako dolgo na prosto mesto?”

Se vračamo v socializem?

Kakšne so države in družbe, ki ne znajo poskrbeti za svoje družine, za majhne otroke, za spodbujanje in lajšanje življenja staršev – še posebej z več otroki? Takšne družbe nimajo svetle prihodnosti. “Od politike, ki se razglaša za socialno naravnano, bi človek pričakoval omogočanje kakovostne(jšega) življenja družinam in otrokom.” V vrtcu so mnenja, da se s sedanjimi predlogi vračamo nazaj, upajo da ne v čas pred osamosvojitvijo. Prav mešana mreža vrtcev zagotavlja razvoj in zdravo konkurenco, a za vse otroke mora veljati možnost enakega koriščenja proračunskih sredstev.

Občine naj povedo, kakšna je razlika v stroških med javnimi in zasebnimi vrtci

Hkrati ni povsem jasno, če so stroški javnih vrtcev za občino trenutno dražji ali cenejši od stroškov “zasebnih vrtcev”. Občine namreč teh podatkov ne razkrivajo. “Velik del stroškov, ki niso zajeti v ekonomski ceni občinskih vrtcev, starši v zasebnih vrtcih dvakrat plačajo: enkrat skozi davke v proračun, ki financira občinske vrtce v celoti in drugič v zasebnem vrtcu, kjer plačajo celotne stroške po otroku.” Občine pa zatrjujejo nasprotno, da se njim pojavijo prazna mesta s tem, ko gre otrok v zasebni vrtec in oni dvakrat plačajo za otroka. “To ne ustreza dejanskemu stanju in daje vtis, da je s poslovanjem občinskih vrtcev nekaj hudo narobe.”

“Naš vrtec je majhen, neznaten, pa vendar živ in dragocen več kot sedemdesetim družinam in osemnajstim zaposlenim. Ta vrtec in naša skupnost, za katero si prizadevamo, vsak dan posebej, je nekaj, kar nam sedaj hočejo onemogočiti, vzeti in uničiti. Nikogar ne motimo in nikomur nič ne jemljemo, to so huda zavajanja. Morda pa nam le zavidajo, morda pa ne razumejo?” se pod zaključek pisma podpiše kolektiv Waldorfskega vrtca Studenček.