Letos so se s 1. julijem na območju Republike Slovenije začele izvajati nove koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe v medkrajevnem linijskem potniškem prometu. Koncesije so razdeljene na 12 sklopov oz. območij, ki so prometno zaključene enote.
Koncesijske pogodbe povzročile več prestopanja
Spremembe voznih redov so povzročile nemalo težav in nejevolje med potniki, še posebej na območju Gornje Radgone, ki je ravno na meji dveh koncesionarjev, kar pa je povzročilo vzpostavitev novih povezav, ki niso direktne in zahtevajo prestop, kar pa privede do podaljšanja časa vožnje. ''Sprememba voznih redov je dejansko povzročila to, da morajo potniki, ki potujejo na relaciji Maribor – Murska Sobota in obratno v Gornji Radgoni prestopiti na avtobus drugega koncesionarja, potniki, ki potujejo na relaciji Gornja Radgona – Ljubljana in Gornja Radgona – Piran, pa morajo najprej priti do avtobusne postaje v Mariboru ali v Murski Soboti in potem nadaljevati pot, saj je država direktno povezavo ukinila. To pomeni, da potniki na relaciji Gornja Radgona – Maribor nimajo težje dostopnosti do Maribora, ampak imajo težjo dostopnost do Maribora tisti potniki, ki morajo v Gornji Radgoni prestopiti na drug avtobus (npr. potniki iz naselja Mele),'' je srž problema izpostavila Urška Mauko Tuš, županja radgonske občine.
Občina ni imela vpliva na spremembe
Županjo in občane pa je zmotilo tudi to, da občina ni bila seznanjena z določenimi spremembami voznega reda in posledično ni imela vpliva na navedene spremembe, ki jih je pripravila Družba za opravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Slednja zatrjuje, da je občina s predlogom novega voznega reda bila seznanjena že v mesecu aprilu in ni imela nikakršnih pripomb. ''Edine pripombe, ki smo jih povečini upoštevali, so se nanašale na spremembo javnih linij na način, da jih bodo lahko uporabljali osnovnošolci in bo s tem občina privarčevala večja finančna sredstva. Usklajevanja teh prevozov so se odvijala v mesecu maju in juliju,'' zatrjujejo na DUJPP.
DUJPP se je odzval na prošnjo občine in poziv Študentsko-mladinskega kluba KLINKA
Občina Gornja Radgona je že posredovala svoje nestrinjanje s spremembami voznih redov avtobusov na DUJPP in Ministrstvo za naravne vire in prostor, s prošnjo, da se občanom zagotovi enak dostop do javnega potniškega prometa, kot so ga imeli doslej ter da pričakujejo vzpostavitev zadostnih rednih linij za dijake, študente ter boljšo povezavo z našim drugim središčem v občini, z naseljem Negova. S strani ministrstva še niso prejeli odgovora. ''Od DUJPP pa smo prejeli odgovor, iz katerega je razvidno, da nam je DUJPP v nekaterih primerih šel nasproti, a to po odzivu občanov ne bo dovolj,'' dodajajo na občini.
Na DUJPP se je s pozivom obrnil tudi radgonski Študentsko-mladinski klub KLINKA. DUJPP tako njim kot tudi nam odgovarja: ''Povezava Gornje Radgone z Mariborom je sedaj bistveno izboljšana, saj se je tvoril celodnevni enourni interval z dodatnimi vožnjami v jutranji in popoldanski konici. Vožnje se izvajajo brez prestopanja. Predvsem pa se je izboljšala povezava v popoldanskem in večernem času ter v obdobju poletnih počitnic. Isto velja za povezavo Gornja Radgona- Murska Sobota. Tudi povezave občinskih naselij Spodnji Ivanjci, Negova, Črešnjevci, Police in ostalih v Gornji Radgoni, ki ne ležijo na regionalni cesti, so se bistveno izboljšale, saj se le te izvajajo tudi v času poletnih šolskih počitnic, prestopi za smer Maribor ali Mursko Soboto pa so tudi urejeni. Prav tako so se določene linije povezale s Svetim Jurijem ob Ščavnici, od koder se izvaja tudi bistveno ojačana linija Sveti Jurij ob Ščavnici – Cerkvenjak – AC – Maribor.''
Uporabniška izkušnja novih voznih redov
Vozači so nam iz prve roke povedali, da kljub temu da je več povezav, jim to pretirano ne koristi, saj jim oviro predstavlja dodatni prestop, ki predstavlja dodatni stres. Četudi so prestopi v kratkih časovnih okvirjih, hitro pride do triminutne zamude avtobusa, zaradi katere posledično jim ne uspe priti na naslednji avtobus, saj se vozniki avtobusov med seboj ne čakajo.
Županja Urška Mauko Tuš pa poudarja: ''Občina Gornja Radgona ne pristaja na znižanje, krčenje ipd. država po eni strani govori o decentralizaciji, a to je tipičen primer kako mi na podeželju, oddaljene občine od mestnih, spet potegnemo kratko. Imamo občutek, da se ponovno pozablja na male in oddaljene kraje, in to je tipičen primer centralizacije.''
