V Mariboru so leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) vzpostavili prvi skupnostni urbani eko vrt, ki naj bi lokalnim prebivalcem omogočil ekološko vrtnarjenje, hkrati pa organizacijsko uredil področje vrtičkarstva. Gredice v Borovi in Novi vasi kljub obljubam o prihodnji širitvi ideje zaenkrat ostajajo edine takšne.
Prvi urbani vrtovi z okoli 80 gredicami so nastali pred tremi leti v Borovi vasi. Sredstva v ta namen so se sprva črpala iz projekta EPK, sedaj pa se delovanje društva, ki so ga ob podpori Centra za alternativno in avtonomno produkcijo (CAAP) ustanovili najemniki teh gredic, financira iz pobranih najemnin oziroma članarin uporabnikov.
Da bi lahko vzpostavila še več takšnih urbanih vrtov, je mariborska občina ob podpori CAAP kandidirala za sredstva na razpisu Life +, kjer je upala na sredstva za še najmanj 500 takšnih gredic. A ni bila uspešna.
“Naš projekt je bil v letu 2014 žal zavrnjen. Iz pomanjkljivosti, na katere smo bili opozorjeni, smo se veliko naučili in bomo tako na teh temeljih ponovno poskušali kandidirati za evropska sredstva na novih razpisih za potrebe skupnostnih urbanih vrtov v Mariboru,” pravijo na občini.
Zaenkrat se bodo morali naslanjati na lastna sredstva, ki pa so močno omejena. “Mestna občina Maribor ima namen tudi v prihodnje podpirati razvoj in širjenje vrtičkarske dejavnosti v mestu. Tako smo v letošnjem proračunu v ta namen načrtovali sredstva v višini 15.000 evrov. Sredstva bodo namenjena za ureditev novih površin za vrtičkarske dejavnosti,” so pojasnili za STA.
Nove površine za vrtičkarsko dejavnost naj bi se nahajale ob Mencingerjevi ulici v Novi vasi, kjer trenutno že deluje nekaj gredic po vzoru tistih v Borovi vasi. Kdaj točno naj bi prišlo do širitve, ni znano.
Vodja CAAP Karolina Babič, ki je tudi v času EPK bdela nad projektom urbanih eko vrtov, je razočarana, da pobuda, ki velja za eno svetlih točk mariborske EPK, ni deležna večje podpore. Kot je dejala, sami v CAAP nimajo niti sredstev niti ljudi, da bi lahko to zadevo sami peljali naprej. “Ta zgodba zdaj stoji,” je povedala za STA.
V mestu je po njenih ocenah na voljo veliko zemljišč, ki bi se jih dalo izkoristiti za urbane eko vrtove. Težava pa je v tem, da ni sredstev za ljudi, ki bi vodili ta projekt. “Potrebuješ človeka, ki koordinira ljudi, ureja dokumentacijo, piše prijave na razpise, skrbi za infrastrukturo, izobražuje bodoče vrtičkarje o ekološkem vrtnarjenju itd. V CAAP nimamo virov za to, zato ne zmoremo sami voditi tega projekta. Če bo občina izkazala interes, bomo pa vsekakor pomagali,” je povedala.
Zanimanja Mariborčanov za najetje takšnega vrta je po njenih besedah zelo veliko. Ko so še zbirali prijave, so imeli na čakalni listi že več kot 300 ljudi.
Koncept urbanih eko vrtov predvideva, da skupina vrtičkarjev dobi od občine v zakup ustrezne parcele po simbolni ceni, s tem pa se obveže h kolektivnemu vzdrževanju in oskrbi celotnega območja vrtov. Eden od pogojev za pridobitev zemljišč je tudi zaveza obdelovanja vrtov v skladu s standardi, ki veljajo za ekološko kmetovanje.
STA