Potem ko je Đano Novak, dolgoletni učitelj in ravnatelj Osnovne šole Duplek, s 1. septembrom odšel v zaslužen pokoj, je mesto ravnatelja v dupleški šoli prevzel Tomaž Repenšek. Je oče dveh otrok, od leta 2013 z družino živi v Račah, sicer pa so njegove rodne korenine v Zgornji Savinjski dolini, in sicer v splavarskem kraju Ljubno ob Savinji. Po izobrazbi je profesor slovenskega jezika in filozofije. Pove nam, da je na začetku svoje poklicne poti na različnih šolah nadomeščal strokovne delavke, ki so bile na porodniškem dopustu. Tako ga je pot vodila po različnih osnovnih šolah. “Že kot absolvent sem učil na OŠ Gornji Grad, nato nadaljeval na OŠ Ljubno ob Savinji, nato nadomeščal porodniško na OŠ Maksa Durjave v Mariboru, se zopet vrnil nazaj na OŠ Ljubno ob Savinji in bil nato od leta 2008 do imenovanja ravnatelja zaposlen na OŠ Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj.”
Stopati na mesto svojega predhodnika ni preprosto
In zakaj se je prijavil za prosto mesto ravnatelja v Dupleku? Bližina prostora bivanja v človeku ustvarja izziv, da bi prostoru dal del sebe. Delo, ki ga opravljamo, nas sčasoma, če smo mu predani, vse bolj določa in nas postavlja pred osebne izzive z vprašanjem Ali lahko daš še več? Biti zvest samemu sebi, terja, da tega osebnega vprašanja, izziva ne zatajiš, da skozi čas najdeš zaupanje, da si glasno odgovoriš in upaš, da je odgovor, odločitev plod modrosti. Prostor zapolnjujemo ljudje, skupnost kot taka pa v družbi skozi demokratične mehanizme izbira ljudi za različne oblike vodenja. Po letih uspešnega ravnateljevanja se je na OŠ Duplek upokojil dolgoletni ravnatelj Đano Novak in s tem dal priložnost svojemu nasledniku, odgovori Tomaž Repenšek. Nadaljuje, da stopati na mesto svojega predhodnika ni preprosto: “Vsaka sprememba delovnega mesta v človeku vzbuja dvome, tudi tesnobo in ga postavlja pred številna vprašanja. Biti učitelj ni le poklic, mislim, da ga večina učiteljev nas ne dojema tako, temveč je poslanstvo duhovne vrednosti odnosov med učencem in učiteljem, ki se ne more meriti z običajnimi normami. Veste, otroci niso diplomirani psihologi, nimajo vprašalnikov, vendar že v prvih nekaj sekundah prisotnosti začutijo energijo učitelja, ki je zanje pomembna zunanja motivacija za učenje in delo na šoli. Otroci so ljudje, ki na prvo mesto v šoli postavljajo odnos, prijatelja, učitelja, šele nato dajo prostor znanju. To neprecenljivo izkušnjo bom z novim delovnim mestom zelo pogrešal. S funkcijo ravnatelja pa se poveča pravna odgovornost do otrok, zaposlenih in staršev ter do okolja in te lahko z nenehnimi sistemskimi spremembami kot težek plašč zadrgne, da pozabiš, da služiš ljudem in skupnim vrednotam. Po prvih delovnih srečanjih s sodelavci verjamem, da na tem delovnem mestu ne bom sam, da bomo drug drugemu v oporo in strokovno rast.”
Le v zaupanju vrednem odnosu učitelj-učenec-starš je lahko osnovna šola prava pot za vzgojo in izobraževanje mladega človeka
Sogovornik pravi, da so otroci ogledalo nas odraslih in naših ravnanj, a ima včasih občutek, da je to sprejemanje v manjšini, večje sprejemanje dogajanja s strani mladih pa je v 24-urni dostopnosti do spleta in socialnih omrežij, kjer pogosto odrasli ne vemo, kaj se tam dogaja. Razmah je bil v koronskem času, ko so mladi še večji del časa preživeli za zaslonom in so se povečale duševne stiske mladih, ki jih marsikdo skriva tudi pred starši in jih opazimo prepogosto prepozno. “Izkušnje, ki jih imamo pedagoški delavci, terjajo od nas odgovornost ukrepanja, da ustvarjamo varno in spodbudno okolje in odnose, kjer spremljamo in stopamo naproti otroku in staršu pri reševanju notranjih stisk in medsebojnih konfliktov. Vzpostaviti z zaposlenimi in starši zaupanja vreden odnos, ki bo temeljil na prepričanju, da pedagoški delavci dobrobit otroka vedno postavljamo na prvo mesto. Le v zaupanju vrednem odnosu učitelj-učenec-starš je lahko osnovna šola prava pot za vzgojo in izobraževanje mladega človeka, ki v vseh deležnikih vzbuja zadovoljstvo, da delajo prav in dobro. Vzgojni akcijski načrt sledi razvojni viziji šole in se že načrtuje v sodelovanju s strokovnimi delavci in se bo predstavil učencem in staršem na prvih skupnih srečanjih v septembru.”
Občina Duplek ima pod svojim okriljem dve ločeni šoli, to sta Osnovna šola Zgornja Korena in vrtec in Osnovna šola Duplek z dvema podružnicama, in sicer v Zgornjem Dupleku in Dvorjanah, ter vrtcem, ki je ravno tako razkropljen na štirih enotah. Investicijsko vzdrževanje tolikšnih javnih objektov je za občino zagotovo finančno breme, ki terja premišljene in dolgoročne investicijske načrte. “Eden večjih investicijskih projektov, delna rekonstrukcija šolskih prostorov, je načrtovan za Osnovno šolo Duplek, kjer po mojih informacijah že poteka načrtovanje del. Občina je sodelovala z mojim predhodnikom pri načrtovanju rekonstrukcije in verjamem, da bomo to sodelovanje nadaljevali tudi v prihodnje.”
Danes bo prvič v šolske klopi sedlo 58 učencev
V vrtec OŠ Duplek je vpisanih 236 predšolskih otrok, ki so porazdeljeni v štiri enote vrtca. Na osnovno šolo je v novem šolskem letu vpisanih 527 učencev, od tega je 58 prvošolcev. Kot pravi novi ravnatelj, je na prvi šolski dan v zraku vedno polno sladko-kisle vznemirjenosti. Kisle zaradi tega, ker je brezskrbnih otroških počitnic konec in so pred njimi nove obveznosti in odgovornosti, sladka vznemirjenost pa se vidi v medsebojnih objemih in nasmehih otrok, ko se ponovno srečajo pred šolo, zavedajoč zdaj smo spet ekipa za nove šolske pustolovščine.
Prvi šolski dan se učenci spoznajo z učitelji, se prepustijo sproščenim pogovorom in se seznanijo z urnikom in šolskimi informacijami. Največja vznemirjenost pa je zagotovo pri prvošolčkih, ki jih na prvi šolski dan v šolo pospremijo starši, ki imajo zadnja leta prav zaradi tega pomembnega dogodka za družino tudi pravico do odsotnosti z dela. V šoli bodo prvošolčke pričakale in pozdravile učiteljice in vzgojiteljice, jim razkazale prostor, nato pa sledi srečanje vseh prvošolčkov in staršev v Športni dvorani Duplek, kjer bosta navzoče nagovorila župan in ravnatelj. “Življenje je največja vrednota, ki nam je podarjena v omejenem času bivanja. V zavesti tega prepričanja je potrebno vzgajati otroke in jih pripravljati, da spoštujejo sedanjost v luči prihodnosti,” zaključuje Tomaž Repenšek.
