Na 32. redni seji mestnega sveta bo med drugim obravnavana tudi Občinska celostna prometna strategija Mestne občine Maribor (OCPS MOM), strateško razvojni dokument, ki določa usmeritve za celostno načrtovanje prometa in mobilnosti na območju občine. Dokument, ki ga bodo obravnavali, je nadgradnja Celostne prometne strategije iz leta 2016 in nadaljuje usmeritev v postopno povečevanje deleža trajnostnih oblik mobilnosti (kot so hoja, kolesarjenje in javni potniški promet) ter v smiselno omejevanje rabe osebnih motornih vozil.

Gradnja predora pod Partizansko cesto ter postopno umikanje mirujočega prometa z javnih površin

Pripravo strategije vodi doc. dr. Marjan Lep iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, v sodelovanju z ZUM d.o.o. in SWIROO, prometne storitve, d.o.o.. Namen strategije je vzpostavitev varnega, dostopnega, učinkovitega in trajnostnega prometnega sistema, celovito pa obravnava vse prometne podsisteme.

Kot zapisujejo v strategiji, so ankete in sodelovanje javnosti pokazali, da še vedno ostajajo izraziti izzivi na področju javnega potniškega prometa, prometnih navad dnevnih migrantov ter neenakomerne dostopnosti storitev v posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.

"Maribor bo mesto kratkih razdalj, v katerem bodo hoja, kolesarjenje in javni potniški promet prednostni načini potovanja. Raba osebnega avtomobila bo smiselno omejena, zlasti pri kratkih poteh, v stanovanjskih soseskah in v mestnem središču," zapisujejo v OCPS MOM.

Cestno omrežje bo organizirano po jasni hierarhiji, določeni v Občinskem prostorskem načrtu, kjer bodo primarne mestne prometnice in nove cestne povezave (vključno z južno obvoznico ter predorom pod Partizansko cesto) prevzemale zbiranje in razporejanje prometa ter razbremenjevale notranje mestne ulice tranzitnega prometa. Omenjeni predor bo omogočil umik tranzitnega in prevoznega motornega prometa pod nivo mesta, kar bo omogočilo preoblikovanje Partizanske ceste v izrazito mestno ulico z več prostora za pešce, kolesarje in javni potniški promet. 

[[image_1_article_85567]]

Mirujoči promet se bo postopno umikal z javnih površin in nadomeščal s koncentriranimi parkirnimi rešitvami, vključno s parkirno hišo pod Glavnim trgom. V okviru strategije se izdeluje tudi prometni model, ki bo omogočal, da bo strateško načrtovanje prometa temeljilo na preverjenih podatkih in realnih simulacijah. Združeval bo podatke o prometnih tokovih, rabi prostora in potovalnih navadah, tako da bosta omogočena analiza obremenitev obstoječega prometnega sistema in preverjanje učinkov načrtovanih ukrepov.

Pet stebrov mobilnosti v okviru CPS MOM 2025–2032

Dokument temelji na petih strebrih mobilnosti (celostno prometno načrtovanje, hoja, kolesarjenje, javni potniški promet in motorni promet), ki podrobneje naslavljajo izzive s področja prometa. Krovni cilj je predvsem spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti, predviden je namreč 60 odstotni delež uporabe trajnostnih načinov potovanj (hoja, kolo, javni potniški promet) in 40 odstotni delež uporabe avtomobila.

Na srečanju z novinarji je Matej Moharić z Urada za komunalo, promet in prostor povedal, da je delež trajnostnih načinov potovanj trenutno 30-odstoten. 

[[image_8_article_85567]]

Načrt tako vključuje pet sklopov ter več kot 80 ukrepov. Želijo odpraviti manjkajoče pločnike, predvsem na šolskih poteh, skleniti kolesarsko omrežje, zeleni val za kolesarje, uvesti hitre avtobusne linije z rumenimi pasovi ter novo parkirno politiko - prestaviti promet iz površja v garažne hiše. 

Steber I: Celostno prometno načrtovanje

Prometno načrtovanje bo uporabljeno predvsem kot orodje za izboljšanje kakovosti življenja v mestu, s spodbujanjem ukrepov trajnostne mobilnosti pa nameravajo enakovredno vključevati in razvijati vse MČ in KS. Kot zapisujejo, je pri tem pomembno povezovanje prometa in prostora z namenom oblikovanja stanovanjskih sosesk v neposredni povezavi z javnim potniškim prometom, kolesarsko infrastrukturo in ostalimi oblikami trajnostne mobilnosti. 

Koncept temelji na razvoju goste, mešane rabe prostora v bližini prometnih vozlišč, kjer se združujejo stanovanjske, poslovne, trgovske, storitvene in druge nujne javne dejavnosti.

"Prebivalci tako zasnovanih sosesk imajo osnovne storitve v neposredni bližini doma ter večino vsakodnevnih opravkov lahko opravijo peš ali s kolesom. Tak pristop načrtovanja zmanjšuje potrebo po avtomobilu, zmanjšuje gnečo na cestah in onesnaževanje ter ustvarja prijetnejše bivalno okolje," pojasjujejo v strategiji. Glavni cilj je torej oblikovati soseske z enostavno dostopnim javnim prevozom, varnimi in privlačnimi ulicami za pešce ter kolesarje ter živahnimi, povezanimi skupnostmi.

[[image_2_article_85567]]

Vodila v okviru celostnega prometna načrtovanja (s stanjem v letih 2024/25 in ciljno vrednostjo za 2032) med drugim vključujejo tudi povečanje števila delovnih mest s 64874 na 68118 delovnih mest (za 5 %), dvig ocene zadovoljstva v splošni anketi s stanjem prometa v občini prebivalcev vseh MČ in KS z ocene 2,02 na vsaj 2,12 ter zmanjšanje števila registriranih osebnih vozil v MOM s 519 osebnih vozil na 1000 prebivalcev na 493 osebnih vozil na 1000 prebivalcev (za 5 %).

Steber II: Hoja

V okviru strategije si prizadevajo tudi za povečevanje deleža hoje v prometu, kar bo doseženo z zagotavljanjem in oblikovanjem prijetnih, varnih, povezanih in kakovostnih površin za hojo in ostalih zunanjih površin. Rezultati anket, ki so jih izvedli, kažejo, da si Mariborčani želijo kakovostnega življenja v bližini doma, z dostopom do osnovnih storitev in trgovin v približno 15 minutah hoje. 

Vodila v okviru povečevanja deleža hoje v prometu med drugim vključujejo povečanje deleža otrok, ki hodijo v šolo peš, s 37,5 % na 44 % ter zmanjšanje števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v MOM s 64 na leto na manj kot 58 prometnih nesreč z udeležbo pešcev na leto (za 10 %).

[[image_3_article_85567]]

Ukrepi, ki jih strategija zajema, vključujejo urejanje šolskih poti in neposredne okolice šol, vključno z ureditvijo sistema "Kiss and Drop" na območju osnovnih šol; organiziranje PešBusa (organiziranega pešačenja šolarjev v šolo); dodajanje, prestavljanje oziroma celostno nadgrajevanje prehodov za pešce; urejanje občinskih subcentrov, po možnosti tudi z vzpostavitvijo peš con (študija in izvedba) ter umestitev oziroma prenova javnih stranišč v občinskih subcentrih. 

Steber III: Kolesarjenje

"Geografske značilnosti Maribora omogočajo, da bi lahko prebivalci in obiskovalci mesta veliko večji delež poti opravili na nemotoriziran način – peš ali s kolesom," zapisujejo v strategiji. Strateško vodilo na področju kolesarjenja bo vzpostavljanje udobne, varne in sklenjene mreže kolesarskih povezav in infrastrukture, ki bo povezala vse ključne točke mesta, primestja in lokalnih skupnosti. 

Vodila v okviru povečevanja deleža kolesarstva v prometu med drugim vključujejo povečanje deleža otrok, ki kolesarijo v šolo, s 3,3 % na 8 % ter zmanjšanje števila prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev v MOM za 10 %.

[[image_4_article_85567]]

Ukrepi, ki jih CPS MOM zajema, so ureditev Dravske kolesarske poti, preureditev sistema vodenja kolesarjev na križiščih (vključno z dodajanjem semaforjev za kolesarje, prilagoditvijo semaforskih faz za preprečevanje konfliktov med kolesarji in motornimi vozili, vgradnjo indukcijskih zank za zaznavanje kolesarjev ter vzpostavitvijo t. i. zelenih valov za kolesarje na glavnih kolesarskih povezavah), kolesarski masterplan, širitev sistema MBajk, ter organiziranje Bicivlakov (organiziranega kolesarjenja šolarjev v šolo).

Steber IV: Javni potniški promet

Kot zapisujejo pri analizi obstoječega stanja, javni potniški promet v Mariboru trenutno deluje stabilno, z osnovno infrastrukturo in storitvami, ki omogočajo zanesljivo izvajanje prevozov, kot dobro delujočega ga ocenjuje 33 odstotkov anketiranih.

Do leta 2032 si bodo med drugim prizadevali povečati delež zaposlenih, ki na delovno mesto dostopajo z javnim potniškim prometom s 8,8 % na vsaj 13,8 % ter povečati število sodobno opremljenih avtobusnih postajališč s 23 na vsaj 44.

[[image_5_article_85567]]

Tudi na tem področju imajo predvidenih več ukrepov, med drugim tudi pripravo Masterplana BRT (Bus Rapid Transit) za uvedbo ukrepov prednostne obravnave avtobusov JPP (rumeni pasovi, prednostna obravnava na križiščih) v središču mesta, vzpostavitev redne linijske plovne poti po reki Dravi med ključnimi mestnimi območji ter vzpostavitev in nadgradnja parkirišč P+R na obrobju mesta ob mestnih vpadnicah (npr. ob Leclercu, na začetku Ptujske ceste, Ledina), integracija z JPP, kolesarskimi in souporabnimi sistemi mobilnosti.

Steber V: Motorni promet

Prebivalci Maribora še vedno v veliki meri uporabljajo osebne avtomobile, velik izziv predstavljajo tudi obsežne dnevne migracije iz širšega regijskega zaledja ter nizke zasedenosti vozil, kar povzroča povečane prometne obremenitve in neučinkovito rabo cestnega prostora. Pomemben izziv predstavlja tudi parkirna politika, saj so parkirišča v mestnem središču in stanovanjskih soseskah pogosto polno zasedena.

S pomočjo strategije želijo med drugim do leta 2032 zmanjšati število prometnih nesreč na vseh cestah na območju MOM (razen avtocest) na 1279 prometnih nesreč, torej za 5 %, celovito rekonstruirati najmanj eno mestno vpadnico ter zmanjšati število parkirnih mest na javnih površinah na ravni terena v širšem mestnem središču iz 2200 na 1980, torej za 10 %.

Z  umikanjem mirujočega prometa z javnih površin nameravajo sprostiti dragocen mestni prostor, ki ga bo mogoče nameniti hoji, kolesarjenju, zelenim površinam in kakovostnemu javnemu prostoru. "Hkrati se spodbuja razvoj večnamenskih garažnih hiš in sistemov parkiraj in se pelji (P+R), ki omogočajo učinkovito prestrezanje osebnih vozil na obrobju mesta ter zmanjšujejo prometne obremenitve v mestnem središču," zapisujejo v strategiji. 

[[image_6_article_85567]]

Med drugim predvideni ukrepi na področju motornega prometa vključujejo izgradnjo južne ter zahodne obvoznice, izgradnjo predora pod mestnim jedrom, izgradnjo navezav na avtocesto A1 (Pesnica, Slivnica), ureditev starih mestnih vpadnic kot območij umirjenega prometa in območij omejene hitrosti v stanovanjskih soseskah (npr. Šentiljska cesta, Meljska cesta, Koroška cesta, Limbuška cesta, Cesta XIV. divizije, Dupleška cesta).

Predvideni so tudi ukrepi v zvezi s parkiranjem, in sicer postopno ukinjanje parkirišč na nivoju terena v prometu prijazni coni z namenom pridobitve površin za pešce in kolesarje, pri čemer se število ukinjenih parkirnih mest nadomesti s parkirnimi mesti v novih javnih garažnih hišah v upravljanju MOM. Prav tako je predvidena izgradnja podzemne garaže v občinski lasti pod Glavnim trgom z namenom umika parkiranja z nivoja terena ter izboljšanja dostopnosti mestnega jedra (SNG, Center Rotovž ipd.). 

Arsenovič: Problema parkiranja v mestu se zavedamo

Na srečanju z novinarji je župan Saša Arsenovič poudaril, da se zavedajo problema parkiranja v mestu, zato upajo, da bosta pred ureditvijo Slomškovega trga zgrajeni garažni hiši pod Glavnim trgom in pod Ljudskim vrtom, ki bi nadomestili sedanja parkirna mesta na trgu. Mag. Barbara Mikuš Marzidovšek iz Službe za razvojne projekte in investicije – Projektne pisarne je ob tem dodala, da ureditev Slomškovega trga zajema ureditev trga in vpadne ulice, obnova pa obsega približno 17.500 kvadratnih metrov, večinoma za tlakovane površine. Predvidenih sredstev je približno 14,8 milijona evrov.

[[image_7_article_85567]]

Obnova bi naj trajala tri leta, a še nimajo predpogojev nadomestnih parkirnih mest, zato se bo časovnica prilagajala. 

Garažna hiša Ljudski vrt je v postopku sprejemanja OPPN, potem bodo ponovno šli v postopek povabila javno zasebnega partnerstva. Kot dodaja Mikuš Marzidovšek, so kot občina pristopili v sprejemanje prostorskega načrta, kar bo zanimivo za investitorje. Pri Garažni hiši Glavni trg pa je predvideno, da bo šlo v novelacijo projektne dokumentacije - projekt bi tako šel po sklopih (za zgornji plato bi bilo možno dobiti sofinanciranje, spodnji del, ki je pod zemljo, pa bo treba finančno zapreti), a je "vse še daleč v prihodnosti".